POZIV PREDSEDNIKU REPUBLIKE OB 75.OBLETNICI HIROŠIME
»Hirošima je sinonim za vse, kar je narobe z vojno. Z
Nagasakijem označujeta konec enega najmračnejših obdobij človeške zgodovine,
druge svetovne vojne, ko je bila humanost poražena in do skrajnosti ponižana«. Bravo, predsednik, toda premalo. Lepo da si sprejel
povabilo župana tega mesta in se s to mislijo pridružil spominski slovesnosti ob 75. obletnici prve
atomske bombe nad človeštvom, ki ji je sledila tri dni kasneje še ona na
Nagasaki za skupno več kot 200 tisoč pobitih ljudi in neslutenih posledic, ki
se vlečejo še danes, a sam veš kaj bi še raje slišal gospod Kazumi Macui, za
kaj si najbolj prizadeva, pa ne samo ob obeleževanju obletnice. Vztrajno poziva
k svetu brez jedrskega orožja, k pridružitvi Pogodbi OZN o prepovedi le tega. Z
njim, znova včeraj, generalni sekretar Združenih Narodov, Antonio Guterrez:
»Čas je, da naredimo konec jedrski grožnji !«
Da med
122 držav podpisnic ni tistih, ki ga posedujejo in se mu nočejo odreči je do
neke mere razumljivo, četudi ne opravičljivo in nesprejemljivo, da pa tudi ni
še vrsta drugi članic svetovne organizacije, med katerimi naša, ki se ga
otepajo - vsaj upam?! - pa razumljivo ni. Samo brez njega se bo svet otresel
strahu pred ponovitvijo zločina izpred 75 let, oziroma pred koncem sveta, ker
vsi vemo, da če je ena sama tovrstna bomba znova odvržena na kako mesto s
strani ene od jedrskih sil se odpro vrata pekla. Takrat so bombo posedovale le
ZDA, danes še najmanj 9 držav s skupno, kolikor je uradno beleženjih, 15.700
jedrskih konic in že desetina te vsote je dovolj da se življenje na planetu
konča. Bodi torej dosleden s povedanim in pozovi vlado k pristopu, oz. podpisu
omenjene pogodbe. Velikega učinka ne bo, a boš vsaj imel mirno vest!
Ko smo z
Mirovnim inštitutom, pravzaprav z njegovo takratno predsednico Nežo Kogovšek
Šalamon, ter z dr. Miroslavom Gregoričem, naša največja avtoriteta s področja
jedrske varnosti, pred tremi leti sestavili peticijo ki poziva k temu pristopu
in ki je na spletu še danes, ter jo s prvimi 1300 podpisi naslovili vladi Mira
Cerarja, je bil odgovor nikakršen. Če ga povzamem: »Naj ostane tako kot je, ker
nam to orožje, kot obrambni ščit zveze NATO, zagotavlja večjo varnost in tudi,
ko bi se ga hoteli znebiti, bi bil vsak napor zaman, ker države, ki ga
posedujejo ne kažejo niti najmanjše intence, da bi se mu odpovedale. Ga ima
tudi Severna Koreja in dokler ga ima in se mu ni pripravljena odreči, je težko
pozivati druge države, da to storijo«.
Tudi naslednja vlada, Šarčeva, ni šla koraka dlje,
čeprav je bil Marjan, ko se je še s teboj potegoval za predsedniški prestol,
podpisal peticijo in ti, dragi Borut, vselej nem. Niti besede o tem, da bi
vendarle kazalo pristopiti k OZNovi pogodbi, ki jo je bilo sprožilo gibanje
ICAN, zanjo tudi prejemnik Nobelove nagrade za mir 2017.
Pokloniti se žrtvam Hirošime in Nagasakija ni težko,
sestaviti besedilo, ki si ga izpovedal po videopovezavi tudi ne, težje je
speljati misel do konca z vso doslednostjo, a predsednik Republike bi moral
imeti ta pogum, tudi ko nam vlada oblast, ki se še kako strinja s tem, kar smo
že slišali od dr.Cerarja, - noro! - da smo z jedrskim orožjem in NATOm bolj
varni, ter obenem vabi ameriške vojake, ki zapuščajo Nemčijo k nam. Tako eden
od nedavnih twittov predsednika vlade, Janše. Kdor molči, pritrjuje, mar ne?
Torej se s tem povabilom, Borut, strinjaš? Morda tudi s postavitvijo kake
ameriške ali NATOve baze opremljene z jedrskimi konicami, kot Aviano, v
sosednji Furlaniji Julijski Krajini?
In nenazadnje, tvoje zavzemanje za to, da Slovenija
ostane pridružena jedru Evropske unije. A ne vidiš, da rapidno hlapi? Najprej v
trojko (Poljska, Madžarska in mi) proti pogojevanju dodeljevanja postpandemične
pomoči s spoštovanjem vladavine prava, zdaj pa še podpis skupne izjave z ZDA o
varnosti omrežja G5, oziroma o izgonu kitajskega Huaweia in pristopu le k
ameriški tehnologiji. Tovrstno izjavo so podpisale doslej samo nekatere vzhodne
evropske članice EU: Estonija, Latvija, Češka, Poljska in Romunija. Dvomim da
bodo enako ravnale vodilne in spoštovanja vredne članice kot so Nemčija,
Francija, Italija, Španija in ostale, ki dajo nekaj na svojo digniteto in na
svobodo trga ter, za razliko od Združenih držav Amerike, hočejo ohraniti
Kitajsko v nekem partnerskem odnosu. Mi tega ne razumemo ali nam ne ustreza in
raje ter vse bolj klečeplazimo pred politiko destabilizacije sveta, ki si jo je
zadal in jo vztrajno izjava Trumpova administracija.
Nessun commento:
Posta un commento