KAKŠEN
(NAJ…) BO KOPER ČEZ 25 LET?
Predvsem zavoljo pristanišča se naše največje obmorsko
mesto kita z nazivom »slovensko okno v svet«. Že dolga desetletja. Sicer tudi zgodovinsko,
turistično, univerzitetno, z ogromnim podeželskim zaledjem, kjer cveti
kmetijstvo, najbolj oljkarstvo in vinogradništvo. Po državnem pomenu najmanj na
tretjem mestu, za prestolnico in Mariborom. In kako kaže razvoj Kopra v
naslednjih 25 letih? O tem so se in smo se spraševali minuli teden na posvetu,
ki ga je organizirala Mestna občina Koper v sodelovanju z Univerzo na
Primorskem, Znanstveno-raziskovalnem središčem, Luko, Primorsko gospodarsko
zbornico in drugimi pomembnimi ustanovami. Odgovor? Razvojni model štirih stebrov,
pravi stroka: poleg logistike še modra in srebrna ekonomija ter trajnostna
kmetijstvo in turizem.
Kot nekdanji soodgovoren za dobrobit Koprčank in
Koprčanov bi tovrstno smer ocenil za pravo in pohvalil pobudnike ter
organizatorje omizja. Pa vendar mi je ob Občinarjih, gospodarstvenikih,
finančnikih in znanstvenikih, ki so razčlenjevali in utemeljevali opisano
vizijo, nekaj manjkalo. Pogrešal sem glas prebivalcev in zaposlenih. Rad bi
slišal vsaj predstavnika mestne krajevne skupnosti, pa kakega iz perifernih, iz
najbolj oddaljenega podeželja. Ob hvalnicah enega od delodajalcev temu kar
gospodarstvu prinaša napovedana politika nove vlade, bi sodil odziv sindikatov,
upokojencev, širše civilne družbe, ki v početju te oblasti vidijo tudi zniževanje demokratičnih standardov ter družbeno
in civilizacijsko nazadovanje. Vezano na naš prostor, konkreten in odmeven primer:
o načrtovanem dvigalu iz Žusterne na Markovec, kaj bi nam povedala civilna
iniciativa Stop Stolpu, v imenu morda večine prebivalcev, ki naj bi jo, po
mnenju župana, izjemno draga investicija z domnevno izboljšano mobilnostjo
osrečila?! Ni bilo časa, ker publiki je bilo dovoljeno le kaj vprašati, da bi
pozval vrh občine k razpisu referenduma v najbolj zainteresirani ali prizadeti
krajevni skupnosti, markovški, pri čemer, v kolikor bi bil poseg zavrnjen, bi
prihranjena sredstva namenili, recimo, subvencijam pri gradnji liftov na
Markovcu, pa ne samo tam, v stavbah tudi nižjih od petega ali četrtega
nadstropja. V Mariboru so že pri tretjem. Dejstvo je da se populacija stara in
da mnogim po stopnicah že do prvega štuka je težko.
Povedal bi kaj o obvarovanju in celo vračanju mestu kulturne
identitete, ki se ob vsakem novem mandatu vse bolj ugaša. Hvala skupnosti
Italijanov ter kulturnim ustanovam in društvom, da je je še kaj.
Spregovoril bi o družbeni klimi v našem prostoru iz
katere ni čutiti prevelike skrbi za sočloveka izven lastne skupnosti. Vojne že
divjajo vsepovsod, v zraku je celo grožnja jedrske, a na mirovniških shodih se
nas v Kopru zbere par desetin romantikov. Bilo nas je vsaj 700 do 800, kolikor
pomnim, v času vietnamske vojne, nekaj tisoč kilometrov dlje od onih, ki nas
obkrožajo in ogrožajo. Lani so se pristaniški delavci Genove uprli
pretovarjanju ladje z orožjem in drugo vojaško opremo za Izrael in uspeli so. Ladja
je morala pluti drugam. Bi česa takega pričakovali pri nas? In nedavno nazaj,
sredi maja so sindikati teh zaposlenih iz Francije, Grčije, Nizozemske,
Turčije, Maroka in Italije, iz srečanja v Carigradu, pozvali kolege širom
Evrope in Sredozemlja k tovrstnim bojkotom v vseh primerih povezanimi z vojnami
kjerkoli in izpovedali jasen, nedvoumen NE pretvarjanju pristanišč, pomorskih
poti, železnic, skladišč in celotne transportne verige v vojaško in vojno
infrastrukturo. Tvegali so in tvegajo represalije lastnikov pristanišč, uprav,
oblasti, ki jim je vsak pretovor, vsako skladiščenje, vsak transport blaga,
tudi onega, ki je v Gazi pobil 22 tisoč otrok, le posel in dobiček. Zakaj naših
predstavnikov ni bilo zraven?
Skratka, pozval bi k temu da bi se Koper do 2050 vrnil
k poslanstvu, ki nam ga izpoveduje starodavni napis na čelni steni občinske
sejne dvorane v Pretorski palači: »Pax in hac civitate et in omnibus
habitantibus in a«. Prav priložnosti, ki nam jih ponujajo pristanišče ter prizadevanja
za večjo vpetost Kopra v svet tudi iz naslova raziskovanja in znanosti, nas ob
primernem načrtovanju razvoja vodijo k prostoru širšega duhovnega ustvarjanja
ter srečevanja in povezovanja ljudi z vseh koncev sveta v duhu medsebojnega razumevanja
in spoštovanja, solidarnosti in miru.
Nessun commento:
Posta un commento