Janša si »upa« - 2
Da,
tudi ponarejat zgodovino, oziroma jo spisati po lastnem okusu, in to z
davkoplačevalskim denarjem, brez zadržkov, brez sramu. Izposodil sem si naslov
pisma bistroumne Polone Jamnik, ki vsakič zadene v nulo, ko detektira početja
sedanje vlade in še posebej njenega predsednika, in si zato tudi tu zasluži
moje pohvale, da bi se odzval na brošurico, ki so jo minule dni prejela
gospodinjstva, z naslovom »Slovenija 30 – STALI SMO IN OBSTALI«.
Izdal
jo je v imenu vlade Urad za komuniciranje, tisti g. Urbanije, ki noče in noče
plačati STA, v 800 tisoč izvodih. Avtorica dr. Andreja Valič Zver, ki z Jožetom
Dežmanom in Jožetom Možino sodi v krog najbolj priljubljenih zgodovinarjev
slovenske desnice. Gospa je mimogrede soproga SDSovega evroposlanca Milana
Zvera in vidna aktivistka stranke. Mi je bilo takoj jasno v katero smer bo šla
pripoved.
In
prebral sem uvodno pričevanje, ki vsakomur pove, kdo je pri tem dejanski
snovalec in šef. Janez Janša, 1991 leta, kot se sam predstavi, minister za
obrambo, kar ne drži, pa bi morala biti avtorica pazljiva, ker je bil takrat še
»republiški sekretar za ljudsko obrambo«. Enake površnosti zasledimo v
nadaljevanju tudi pri ostalih pričevalcih. A sklicujmo se na »licenco poetico«
in Zverevi odpustimo. Bolj nerodno je, da uvodne strani ni nekako rezervirala
Janši nadrejenemu, oziroma predsedniku takratne vlade, oziroma Republiškega
Izvršnega sveta, Lojzetu Peterletu, in še bolj nedopustno da ni prvi
spregovoril predsednik takratnega Republiškega Predsedstva, Milan Kučan. Bila
je to prva in najvišja funkcija v državi. A lahko sklepam, da pri tem SDSovem
agitpropu sam Kučan ni želel sodelovati.
In
koga preberemo v pamfletu? Po Janši, Alojza Kovšco, sedanjega predsednika
Državnega sveta in v času vojne za Slovenijo poveljnik ene od enot Teritorialne
obrambe (zopet vprašanje, čemu ni tu
nastopil general Janez Slapar, poveljnik vseh enot TO?), nato Lojzeta
Peterleta, pa Igorja Bavčarja, ki je poveljeval notranjim zadevam, ta istim, ki
so mu 25 let kasneje odvzele prostost, zaradi
kaznivega dejanja pranja denarja v zadevi Istrabenz, in na koncu še
takratnega šefa diplomacije Dimitrija Rupla.
Manjkata
iz vrst »velikih osamosvojiteljev«, po SDSovsem ključu, le Jože Pučnik in
France Bučar, a ju je narava že dolgo nazaj odslovila. Njima v spomin
zgodovinski Pučnikov izrek, na koncu brošure: »Jugoslavije ni več. Zdaj gre za
Slovenijo.«
No,
če se vrnem k prebranemu. Janševa trditev da »Smo si Slovenci pravico do lastne
države izbojevali pred tridesetimi leti« ne drži. Izbojevali so jo že partizani
med zmagovito narodnoosvobodilno borbo, le da je niso udejanjili, ker se
povezali z drugimi jugoslovanskimi narodi v okviru SFRJ, in znova z dopolnili k
zvezni ustavi iz leta 1974 na katera smo se tudi sklicevali, ko smo razlagali
in utemeljevali Evropi in svetu, da uveljavitev pravice do samoodločbe in tudi
odcepitve ni bila v ničemer v nasprotju z ustavno-pravno ureditvijo
Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Druga
velika laž Janeza Janše, da »Kljub nasprotovanju osamosvojitvi v delu leve
opozicije je bil narod enoten«. Ne vem na kateri del leve opozicije referira, a
vsa leva in levosredinska opozicija (ZKS-SDP, današnji Socialni Demokrati, Liberalno demokratska stranka, prej ZSMS in
Socialistična stranka Slovenije, prej SZDL) je sodelovala pri Sporazumu vseh
političnih strank in poslanskih skupin Skupščine RS o skupnem nastopu na
plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republike Slovenija. Edina ki se s
tem ni strinjala, pa še v parlamentu je ni bilo, je bila Stranka za
enakopravnost občanov, ki so jo sestavljali predvsem v Sloveniji rezidenčni
Srbi in ki je kasneje izpuhtela. Da so s strani celotne opozicije letele
kritike na Demosovo vlado zaradi ihtavosti v postopkih sprejemanja
osamosvojitvene zakonodaje, nedorečenih ali slabo domišljenih rešitev in
podobno, ne pomeni da je tudi nasprotovala osamosvojitvi. Edina razlika je bila
v tem, da smo se s predsednikom Kučanom na čelu - bil sem tudi sam del te
opozicije, kot član ZKS-SDP in delegat Zbora občin - trudili dokler je še bilo
upanja da bi se SFRJ preoblikovala v sodobno, napredno, demokratično in ostalim
evropskim vrednotam predano družbo.
Skratka,
še eno zgodovinsko skrpucalo in SDSovski pamflet, ki bi ga davkoplačevalkam in
davkoplačevalcem lahko prihranili.
Nessun commento:
Posta un commento