V TRSTU OBSERVATORIJI ZA JUGOVZHODNO EVROPO
Po Inštitutu Trivelis v Ljubljani, nas bo
razsvetljeval o tem koliko škode se trudijo prizadejati Evropi in njenim vrednotam Rusija in Kitajska
z vplivanjem na javno mnenje naših ljudi v ožji in širši okolici, še Observatorij za Jugovzhodno Evropo, ki bo
domoval v Trstu. Pravijo mu, promotorji Fundacije »Luigi Einaudi«, projekt, ki
si želi pospešiti vključevanje držav zahodnega Balkana v Evropsko Unijo in
okrepiti evropsko prisotnost v regiji, kjer da se vse izrazitejše krepi
geopolitični vpliv »osi avtoritarnih imperijev«, kot je generalni
sekretar omenjene fundacije Andrea Cangini poimenoval Rusko federacijo, Ljudsko
republiko Kitajske in dodal še Iran. In ta vpliv bi naj povzročal upad vere
narodov, ki so še v čakalnici za EU (Bošnjaki, Srbi, Črnogorci, Makedonci in
Albanci) v smiselnost in koristnost tega vključevanja.
Berem, da je podporo pobudi podala tudi slovenska
senatorka Tatjana Rojc, kar me neprijetno preseneča. Kot pripadnica Demokratske
stranke in zamejka, bi od nje pričakoval malce bolj prefinjen in razdelan
občutek do razlogov naraščajoče balkanske skepse do Evrope.
Težko je seveda zanikati, da omenjena, recimo ji kar »os
zla«, da bodo Cangini in njegovi radostni, vpliva na naš način življenja in
mišljenja, vendar tudi gospodje ne morejo tega storiti pri tem, da smo še bolj
dovzetni do narativa Zahoda, zlasti Združenih držav Amerike, vse pogosteje zavajajoč
in nepošten, o tem, kako naj potekajo geopolitične dinamike, tako v svetu kot v
Evropi. Vanj smo indoktrinirani že od rojstva. Če se v Bosni in Hercegovini,
Srbiji, Črni Gori, Makedoniji in Albaniji ne zazna več onega pričakovanja do EU
iz 10 do 5 let nazaj, ne gre kriviti Moskvo in Peking, ali celo Teheran. Smo mi,
Evropejci, že člani EU in Nata, tisti, ki ne privlačimo več, ki navdajamo vse
manj simpatije in verodostojnosti, ob voditeljih, ki smo si jih izbrali zlasti
v zadnjem desetletju.
Kako ljubiti Evropo, ki v svojih močnih krogih podpira
pokol 67.000 Palestincev, med njimi 20.000 otrok, v Gazi, ki obsoja in kaznuje
Putina za napad na Ukrajino, ne pa tudi Netanjahuja in Trumpa, kriva povsem enakega
zločina proti Iranu? Še huje, jima obljublja celo podporo in obsoja Iran, ker udarja
po sosedih, ki gostijo ameriška oporišča od koder napadi prihajajo.
Kako, ko molče ali celo s slabo prikrito
naklonjenostjo spremlja to kar počne Trumpova administracija z Venezuelo in Kubo,
kako slednjo energetsko davi, pa piratska dejanja US Force v mednarodnih vodah
Atlantika, in komajda kaj pove ko Trump zagrozi eni od njenih ustanoviteljic,
Španiji, prekinitev trgovinskega sodelovanja ker si je drznila obsoditi njegovo
agresijo na Iran in mu v tem kontekstu preprečiti uporabo oporišč na svojem
ozemlju?
Kako ji lahko verjamemo, ko mahamo z zeleno zastavo, a
molčimo, ko Trump napove, da se Združene države, odgovorne za drugo največjo
proizvodnjo CO2 na svetu, umikajo iz Pariškega podnebnega sporazuma, ki ga
označuje za goljufivega in oviro gospodarskemu napredku ter oživi uporabo
fosilnih goriv? Brez ZDA je boj proti podnebnemu zlomu vnaprej izgubljen in
zaton človeška ne tako daleč!
Kako, ko ne
reče besede ob očitnem norčevanju »Boga na zemlji« z vlogo OZN s svojim Board
of Peace in soprogo Melanijo, ki jo napoti v Stekleno palačo predsedovati
Varnostnemu svetu na temo »otroci v vojni«, dva dni po tem, ko je v Teheranu
napadel dekliško šolo in ubil 150 učenk.
Kako jo lahko objamemo, ko napove 800 milijard evrov izdatkov
v naslednjih petih letih za dodatno oboroževanje, usmerjeno proti domnevni ruski
grožnji namesto da bi si z Rusko
federacijo, večni sosedi, prizadevala za ponovno vzpostavitev relativno
normalnih odnosov in dobrega sosedstva, pa tudi intenzivnega sodelovanja, kot
je bilo pred 24. februarjem 2022. Tudi Kitajska je videna in označena kot
sovražnik, pred katerim naj se pazimo.
In nenazadnje, kako se lahko vidiš v njej, govorim o
EU, kot enakopraven državljan, ko gledaš, kako diskriminatorno, celo
rasistično, ravna do razseljenih oseb, beguncev in migrantov, ko sprejema
skoraj vse in primerno, če prihajajo iz Ukrajine, poskuša jih sprejeti čim
manj, če iz tretjega sveta, h kateremu v nekem smislu pripadaš tudi ti.
Z vsem povedanim, Rusija, Kitajska in Iran nimajo
nič! Naj tržaška Opazovalnica kar
opazuje vse do Grčije in Turčije, a naj od časa do časa pogleda tudi proti
severozahodu, proti Bruslju, Berlinu, Parizu in Londonu, predvsem pa čez
Atlantik, da pride do treznih zaključkov.
Nessun commento:
Posta un commento