Antifašizem v defenzivi, tudi v Kopru
18. septembra ameriški predsednik Donald Trump razglasi domače antifašiste, združene v gibanju Antifa, za teroriste.
Da bi storili enako razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah in v desnem delu Evropskega parlamenta. Med najbolj aktivnimi pri tem, slovenski poslancev, SDSov Branko Grims.
Že leto dni je v Italiji fašistični pozdrav znova dovoljen, kar bo moč videti kmalu, 26. oktobra, v Predappiu, v Romanji, rojstnem kraju Benita Mussolinija, ob 103. obletnici pohoda na Rim, ki je oznanil začetek fašističnega dvajsetletja.
Julijska brutalna racija policije na Peršmanovi domačiji na avstrijskem Koroškem ni bila uperjena proti slovenski manjšini, temveč proti antifašističnemu taboru – jo opravičujejo na avstrijskem notranjem ministrstvu.
Vse pogosteje videvamo tudi pri nas doma mazaške kljukaste križe in oskrunitve spomenikov antifašizma ter NOB.
Priznajmo si, da je antifašizem kot človekova in politična drža ter gibanje nad katerim se je po 2. svetovni vojni, po zmagi nad fašizmom in nacizmom, rodila demokratična Evropa, na udaru, v defenzivi. V vzponu je skrajna desnica, fašistoidna razmišljanja in obnašanja so že del vsakodnevne politike širom Evrope in še čez. Na čelu tega pohoda, ne sam na Rim, kar na svet, Trumpova ideologija.
Tu pa tam se mu bolj ozaveščeni krogi skušajo upreti, kot na primer svetnica Sartorijeva iz neke leve furlanske liste iz Gorice, ki je lani novembra, po razkritju, da je bil Benito Mussolini še vedno častni občan mesta, predlagala kolegicam in kolegom odvzem tega naziva, a večina jo je zavrnila in obdržala Duceja na seznamu goriških eminenc. To je sprožilo ogorčenje zamejskih Slovencev in antifašistov ter enako pri nas, vse do državnega vrha, še posebej ker ob bližajočem se letu Evropske prestolnice kulture med Gorico in Novo Gorico. Zunanje ministrstvo je obsodilo poskuse relativizacije zgodovinskih dejstev in njihove zlorabe. SDjev evroposlanec Matjaž Nemec je terjal ukrepanje goriškega župana Rodolfa Ziberne. Za gibanje Svoboda nepojmljivo kar so odločili goriški svetnice in svetniki. “Če želimo v evropskem prostoru ohraniti svobodo in demokracijo, je nujno, da se odločno upremo vsakršnemu poveličevanju fašizma in nacizma, relativizaciji teh zločinskih ideologij in rehabilitaciji njihovih idejnih vodij,” so zapisali v izjavi za javnost.
A skoraj sočasno se je razkrilo da je bil Benito Mussolini imenovan za častnega meščana tudi v Piranu in Kopru. Leta 1924. Nadaljnjih poizvedovanjih po arhivih ni bilo, a domneva se lahko, da so mu bili podelili ta naslov, seveda bolj po ukazu prefektov, v vseh slovenskih in istrskih občinah v tistem času še pod Kraljevino Italije. In eni od koprskih svetnic, Jadranki Šturm Kocijan, iz Socialnih demokratov, se je zazdelo samoumevno, da bi se tega nečastnega občana veljalo rešiti, s preklicem dodeljenega naziva. A glej ga zlomka, koprski mestni svet je, čeprav le za en sam glas, ravnal tako kot goriški lani. Podanega predloga ni sprejel. Bil je proti tudi sam župan Aleš Bržan. Pojasnilo, ne dobesedno a vsebinsko: »Mussolini ni naš častni občan, ker je MO Koper nastala na novo, po vojni in v drugi državi in delat s tega cirkus je le brezvezno dvigovanje prahu. Namesto, da bi se povezovali se znova delimo«. In Svoboda, ki je tako odločno odreagirala na Gorico? »Nič več kot populistična gesta, ker nima pravnih posledic in ker so obdobja fašističnih dekretov že zgodovinsko zaključena« - tako v njenem imenu podžupanja Mateja Hrvatin Kozlovič. A po mojem najbolj presenetljivo, stališče predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB, Marjana Križmana, da oblast, ki je nastopila po letu 1945, nikakor ni bila pravni naslednik italijanske države, zato tudi sam ne vidi smisla v takšni razpravi.
Vsem tem gospodom, z županom vred, gre povedati naslednje: Kakršno koli priznanje za zasluge komurkoli je po svojem neke vrste spomenik, tako kot spominska plošča ali večja skulptura, inštalacija ali spominski kompleks. Enak pomen imajo poimenovanja ulic, trgov, ustanov. Z spremembo meja in režimov spomeniki ostanejo vse dotlej, dokler niso odstranjeni, bodisi spoštljivo, bodisi z gnusom. In tako kot se mesto Koper kita s svojimi velikimi občani iz tisoč petsto letne zgodovine, od prvega škofa, Sv. Nazarija dalje, preko Vergerijevih, Pier Paolo mladi in stari, razsvetljenca Gian Rinalda Carlija, slikarja Vittore Carpaccia, kartografa Pietra Coppa, zdravnika Santoria Santoria, glasbenika Antonia Tarsie, škofa Paola Nardinija, pravnika in publicista Carla Combija in še in še bi jih lahko našteli, enako ohranja, bodi nam to všeč ali ne, svoje častne meščane, med katere žal tudi Benita Mussolinija.
Zgodovini daš lahko novo razvojno smer, je pa ne moreš izbrisati.
Nessun commento:
Posta un commento