Naj se
Evropa pripravi na najhujše?
Da, »Evropa se mora pripraviti na najhujše« - Tako
predsednica Evropske komisije Ursula Von Der Leyen, po nedeljskem neformalnem
evropskem vrhu v Londonu, ki naj bi poskrbel za alternativno pot k miru v
Ukrajini, oni, ki si jo je zadal a se še ne ve četudi že razdelal, ameriški
predsednik Trump v dialogu na daljavo s Putinom. Služil je vrh tudi cartanju
ubogega Volodimirja Zelenskega po verbalnih klofutah prejetih dan prej v Beli
hiši na očeh sveta. In ukrajinski predsednik si je v družbi »pravih
prijateljev« vidno opomogel.
Toda vrnimo se k »načrtu za mir«, kot so ga snovalci –
britanski premier in gostitelj Keir Starmer, francoski predsednik Emmanuel
Macron in sam Zelenski – poimenovali, in potem ko sem slišal, oz. bral
spremljajoče izjave, se sprašujem ali sem totalno umsko kolapsiral, pa nimam
več pojma o ničemer, ko razmišljam in pisarim v zvezi s tem konfliktom, ali so
mi nevroni še povsem na mestu, če…in ko zaznavam da nas omenjeni gospe in
gospodje, s svojimi umskimi performansami potiskajo k neposrednemu spopadu z Rusko
federacijo, morda celo jedrskemu?
Starmer je napovedal mirovni načrt, ki predvideva
dodatno in okrepljeno financiranje vojne. »Doseči dober izid za Ukrajino je
ključnega pomena za varnost vseh tukaj prisotnih in mnogih drugih« - je
pojasnil. Del tega je celo napotitev vojska in letal v Londonu zbranih držav v
Ukrajino, za nadzor in varovanje miru. Sledi že citirana Leynova izjava, da se
mora Evropa pripraviti na najhujše, pri čemur sklenem, da s predsednico
Evropske komisije razumeva vse to načrtovanje na enak način – vodi k
najhujšemu! Daleč torej od miru, ki naj bi ga izpogajala Trump in Putin. In še
enkrat pogledam mrko na Združeno Kraljestvo, ki se najprej z Brexitom odpove
Evropski uniji, nato (Johnson) torpedira že tik pred podpisom pobotanje Rusije
in Ukrajine v Carigradu marca 2022 – dogovor je bil zadnji vlak, ki bi rešil
ozemeljsko celovitost Ukrajine – in sedaj znova stopa v ospredje z dodatnim
zapletanjem in zaostrovanjem okoliščin, ki naj bi privedle do konca konflikta.
Pa jih vendarle skušajmo razumeti, te veleumne gospodje. Po treh letih vojne,
ki jo je Putin sprožil kot odgovor predvsem na načrtovani sprejem Ukrajine v
Natu, bi naj sedaj, po njihovem najnovejšem »mirovnem« načrtu, Natove sile, z
ZDA ali brez, kar vstopile v Ukrajino in jo varovale pred Rusijo?! Kaj o tem
poreče Putin jih ne zanima. Ergo v Londonu ni nastal noben mirovni načrt, ampak
obratno. Snovali so gospodje in to ob polni zavesti, ker domnevam, da niso
butasti, načrt za nadaljevanje vojne do Zelenskemu že davno obljubljene zmage
nad okupatorjem, oz. ruskega poraza in umika iz zaseženih ozemelj. In ni
pričakovati da bi pri tej nevarni, lahko usodni raboti Trump sodeloval.
Sporočilo Zelenskemu, da se igra s tretjo svetovno vojno je namenjeno tudi
snovalcem alternativnega »mirovnega« načrta.
In Republika Slovenija? Kaj naj bi naš človek po vsem
tem dogajanju pričakoval od naših odločevalcev? Oni, ki mu je vseeno ali se bo
vojna nadaljevala ali se umirjala, ali celo podpira cilj, ki si ga je zadal
Londonski vrh, če kaj da na nacionalni ponos, bi se moral čutiti užaljenega, ko
smo bili že drugič izključeni, obravnavani kot nepomembni in neenakopravni, kot
malo rezervno kolo, ki bo služilo le formalnostim, ko se bo glasovalo. Oni, pa
ki si res želi miru, bi se moral veseliti, da naših zraven ni bilo v Londonu in
jih zaprositi, da abstinirajo tudi v nadaljevanju te zgodbe, da sporočijo jasno
in glasno, ko bodo, če bodo povabljeni, da se s takim načrtom ne strinjamo, da
naših vojakov ne bo v Ukrajini, da naj se tudi ostali Evropejci raje umaknejo iz
tega norega scenarija in sprostijo pot Trumpu. Če že ima za počiti najhuje, naj
bo on kriv, ker se ne bo pogodil z ruskim kolegom, ne mi Evropejci. Tako bi se
moral glasiti odziv našega vrha. A se bo? Dvomim.
Nessun commento:
Posta un commento