ZAKAJ JE TREBA
VZTRAJATI PRI ARBITRAŽI?
Ves
čas, od izbruha afere Pirangate, slovenska vlada in stroka dopovedujeta svoji
in mednarodni javnosti, da treba vztrajati pri arbitraži o določitvi meje s Hrvaško,
navkljub hrvaškemu umiku iz sporazuma, ali pač prav zaradi njega. Realne
alternative ni – pravimo skupaj z Evropsko unijo, pod katerim okriljem je bil
dogovor sklenjen in podpisan 2009.
Kot
sem več krat napisal, trdim enako. Alternativa so le znova skrhani odnosi med
državama, nove napetosti ob meji s potencialno bolj nevarnimi incidenti, kot
jih poznamo s preteklosti, ker ko bi pogorela še arbitraža, po neuspelem
kompromisu Drnovšek-Račan iz 2001, bi pošlo tudi vsako upanje v dogovorjen
način reševanja spora. Tako, da naj gre arbitraža do konca pa kar bo, bo! Modra
tudi odločitev vlade, da tokrat prepusti imenovanje »slovenskega« arbitra kar predsedniku
arbitražnega tribunala in se s tem izogne vsakršnemu sumu, da bi z lastno izbiro
vnesla nov faktor potencialne pristranskosti.
Pa
vseeno mi nekaj manjka, pri vsem tem, zlasti ko sta vlada, ali eksperti
mednarodnega prava poprašani o nadaljevanju te zgodbe, potem ko bo arbitraža,
decembra ali kasneje, zaključila svoje poslanstvo in sporočila odločitev. Hrvaška je namreč, z enostranskim izstopom iz arbitražnega
sporazuma oznanila, da sodbe ne bo priznala in torej tudi meje, ki bo z njo
določena. Še najbolj konkretna sta bila bivši predsednik republike Danilo Turk,
ko je spregovoril o »res judicata«, torej o zadevi ki je razsojena in s tem
zaključena, ter naš veleposlanik v Zagrebu Vojko Volk, da Hrvaška se lahko
odpove arbitražnemu sporazumu, ne more pa mu ubežati. Ostali se bolj ali manj
zatekajo k odgovorom v stilu: Ko bo sodba padla, nas čakajo naporna pogajanja o
njeni implementaciji, ker da Hrvaške ne more nihče prisiliti k njenemu
spoštovanju.
Sinoči
sem upal, da bo kaj več o tem povedal bivši predsednik Ustavnega sodišča, sicer
ustavni sodnik in sodelavec mnogih mednarodnih sodnih instanc, Ernest Petrič, a
tudi on je ostal pri bolj splošnim, nedorečenim, previdnim frazam. Od nikogar
še izjava, da bo na osnovi sodbe arbitraže, potek meje med Slovenijo in Hrvaško
mednarodno priznan, ali vsaj priznan s strani Evropske unije in da bo s tega
naslova vsako nepooblaščeno prestopanje te črte s strani kogarkoli tudi za
Bruselj, ne le za Ljubljano, pomenilo nezakonit poseg v ozemeljsko celovitost ene
ali druge države!
Ponujam
tak odgovor in znova vprašujem vlado in stroko, ali je konsistenten in
uporaben? Hvala za odgovor.
Nessun commento:
Posta un commento