POZIV DRŽAVNEMU
VRHU
k
doslednosti, oz. k ravnanju po enakih standardih v zunanji politiki
V
času, ko se mednarodni red vse bolj krha in ko se načela mednarodnega prava
selektivno ali, če hočemo, kreativno razlagajo glede na politične interese, se
mnoge državljanke in državljani sprašujejo, podpisnice in podpisniki zagotovo,
ali se bo naša vlada končno, pri odzivanju na to stanje in na posamezne izzive,
ki ga generirajo, začela vesti po enakih merilih, ne glede na akterje v igri.
Ob
agresiji Rusije na Ukrajino smo bili odločni, enotni in glasni. Obsodili smo
jo, ker je teptala mednarodno pravo in Ustanovno listino OZN, zahtevali smo
spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti napadene države ter podprli
tako sankcije zoper agresorja kot vsestransko pomoč, tudi vojaško, njegovi
žrtvi. Načelno, jasno in brez omahovanja. Šele po nekaj mesecih, ko je
postajalo jasno, da tovrstni odziv ne bo obrodil sadov, da ne bo prisilil
ruskega vodstva k zaustavitvi operacije in k umiku svojih sil iz Ukrajine, smo
vas pozvali k spremembi pristopa do tega konflikta, oz. k zamenjavi palice s
korenčkom; k oživitvi dialoga tudi z Moskvo. Da smo ciljali prav kažeta
trajanje te vojne in stanje na fronti.
Toda
prvotni odziv je bil načelen, dostojanstven. Zato danes pričakujemo enako
doslednost ob ravnanju Izraela in Združenih držav Amerike v odnosu do Irana.
Prva odziva tako predsednika vlade kot zunanje ministrice tega pričakovanja žal
nista upravičila. Do tokratnega vojaškega napada se nista opredelila tako kot v
primeru ruskega nad Ukrajino. Ministrica je sicer v Bruslju »obsodila vojaško
zaostrovanje, oz. uporabo sile tako ZDA kot Izraela«, a obenem tudi »povračilne
ukrepe Irana po vsej regiji« - ne pomnim, da bi kdaj posvarili Ukrajino, da ne
bi smela raketirati sovražnikovih postojank izven svojega ozemlja?! – a
kasneje, domnevamo, glasovala za še hujšo resolucijo zunanjih ministrov EU, ki
poziva vse strani k "maksimalni vzdržanosti in k spoštovanju mednarodnega
prava v vojni z Iranom«, obsoja pa samo »povračilne ukrepe Irana na cilje v
državah v regiji«.
Pričakovali
bi z naše strani tudi obsodbo uboja iranskega verskega voditelja Hameneja, pri
čemer bi se, glede na relativno normalne odnose z Iranom, spodobilo, da bi
iranskemu vodstvu izrekli sožalje. Pomanjkljiv in zlasti dvoumen je odziv
predsednika vlade; izrazil je zaskrbljenost nad eskalacijo razmer in podporo
pogumnemu iranskemu prebivalstvu v »boju za svoje pravice«, ni pa pojasnil
kateri boj ima v mislih? Proti ameriško-izraelskemu agresorju, ali proti
domačemu teokratskemu režimu?
Dve
koalicijski stranki – Socialni Demokrati in Levica - sta vendarle
agresijo ZDA in Izraela obsodili in to nedvoumno! Enako je storila Španija,
preko premierja Pedra Sancheza, s čimer tudi morebitno sklicevanje na enotnost
znotraj EU postane le ceneni izgovor za tovrstne nedorečenosti. Francija,
Nemčija in Velika Britanija so nasprotno od Španije, obsodbo usmerile na
iranski režim ker se je na agresijo odzval ter mu celo zagrozile s protinapadi.
Že
zdaj sankcioniramo Iran, njegovo Islamsko revolucionarno gardo smo razglasili
za teroristično organizacijo, ne da bi pri tem v Bruslju dosegli, da bi enako
storili z izraelsko vojsko, genocidu navkljub. Hkrati se prepogosto izogibamo
jasnim opredelitvam, kadar gre za vprašljiva ravnanja naših zaveznic tudi ob
drugih situacijah, recimo, do Venezuele in Kube, ob zasegih tujih tovornih
ladji v mednarodnih vodah, kar je oblika sodobnega piratstva in eklatantna
kršitev prava morja. Še bi lahko našteli.
Ali
si bomo prizadevali za skupno, jasno in načelno obsodbo tokratne agresije tudi
na ravni Evropske unije? Ali bomo znova dovolili, da politični interesi
prevladajo nad načeli, ki jih sicer javno zagovarjamo? Ne gre za izbiro strani
med državami, gre za izbiro med načelnostjo in oportunizmom.
Če
verjamemo v mednarodno pravo, potem mora to veljati za vse. Če obsojamo
agresijo, jo moramo obsoditi ne glede na to, kdo jo izvršil. Če
zagovarjamo človekove pravice in suverenost, potem to ne sme biti odvisno od
geopolitičnih zavezništev in trenutnih interesov.
Zato
vas kot odgovorne nosilce oblasti pozivamo k doslednosti, transparentnosti in
enakim merilom. Le tako bomo ohranili verodostojnost doma in v mednarodni
skupnosti. Končajte mandat z dostojanstvom!
Koper,
2.marec 2026
Podpisnice in podpisniki:
Aurelio
Juri, Polona Jamnik, Spomenka Hribar, Igor Ž. Žagar, Rudi Rizman, Uroš
Lipušček, Franco Juri, Bogomir Kovač, Nataša Sukič, Andrej Mašera, Božidar
Flajšman, Jože Pirjevec, Marjan Šiftar, Miloš Šonc, Drago Kosmač, Ljuba
Miljušević, Mira Hladnik, Miran Hladnik, Jadran Čalija, Alan Medveš,
Boris Žnidarič, Violeta Tomič, Darko Žnidarčič, Borut Stražišar, Gordana
Žnidarčič, Ira Zorko, Dunja Hvastja Ukmar, Peter Kovačič Peršin, Franc
Žnidaršič, Danijel Rebolj, Remzo Skenderovič, Janez Mohorič, Primož Zgonc,
Branka Černigoj, Anica Cucek, Majda Koren, Jadranka Šturm Kocijan, Franjo
Žagar, Mitja Manček, Martina Šuhel, Mira Muršič, Bojan Končan, Janez Jančar,
Peter Lovšin, Darja Lovšin, Andrej Šušterič, Branko Šekoranja, Staša Glavič,
Danilo Bašin, Jelka Bašin, Vasja Bašin, Mitja Klopčar
