Tako
se začenjajo te reči
Gruča
ljudi, več ali manj upravičenih do razočaranja in jeze, ker jim plače,
pokojnine ali drugi materialni ter nematerialni pogoji ne zadoščajo za kolikor
toliko zadovoljivo življenje, ki posluša in sledi sklicatelju shoda in govorcu,
ko za stanje v skupnosti krivi oblast in vsakogar, za katerega misli ali je
tako presodil, da je njen podaljšek, oz. da oblast podpira in ji služi.
Preminuli
italijanski filozof in pisatelj, Umberto Eco, je nekoč zapisal, da ko ena oseba
neprestano govori, množice pa poslušajo in reproducirajo povedano, smo korak
bližje fašizmu.
Menim,
da je vsakomur jasno, da če Ustavno sodišče ne bi odpravil začasnega zadržanja
novega Zakona o RTV in končno omogočil pričetek njegove uveljavitve, kar pomeni
konstituiranje novega Sveta zavoda in posledično zamenjavo vodstva, kar se bo
zgodilo v naslednjih tednih, Pavle Rupar in njegovi upokojenci se ne bi zbrali,
na poti k trgu Republike, pred stavbo nacionalke in si privoščili kar nekaj
hudih besed in celo dejanj na račun njenih novinark in novinarjev ter ostalih
zaposlenih. Beremo, da so še najbolj prestrašili novinarko iz MMCja, Lariso
Daugul, ki je spremljala prihod Ruparja, in ki jo je slišala, ko je nekomu, ki
jo je zmerjal, skušala dopovedovati da opravlja le svoje delo, »ampak niste
naša, vi lažete!«. Zanimiv stavek, ki pove, da že oni vedo' kdo je njihov, ki
ne laže. Če bi se na shodu pojavili predsednik odhajajočega Programskega sveta
Gregorčič, generalni direktor zavoda Whatmough, direktor Televizije Urbanija,
odgovorna urednica informativnega programa Rebernikova, »novinarji« Možina,
Pirkovič, Petrovčičeva, Svetina, Krevs, Plaskanova, Milenkovič, morda še kdo,
za katerega ne vemo vsi, Ruparjevi pa, bi jih sprejeli z ovacijami, ker da
dolgo vztrajni in uspešni borci proti vdoru obstoječe parlamentarne večine v
avtonomijo RTVja. Da jim znova in znova pojasnjuješ in dokazuješ, da je šele
zdaj bil spisan zakon ki umika politiko iz upravljanja zavoda, ker ni več
Državni zbor, ki imenuje večino članov Sveta, ampak so to civilna družba in
zaposleni, ne zaleže. SDS, Janez Janša in njegova podaljšana roka na čelu tako
imenovanega »Inštituta 1. Oktober«, s pomočjo od njih nameščenih odločevalcev
in oblikovalcev informativnega programa televizije, že odkar so lani izgubili
volitve, svojemu »narodu« dopovedujejo, da je bil pod njihovim mandatom prvi
nacionalni mediji svoboden, avtonomen, pluralen, visoko profesionalen,
apolitičen, in da se šele zdaj, s prihodom Roberta Goloba na čelo vlade,
pričenja njegov politični prevzem. Indoktrinacija v nulo!
A
tako se začenjajo te reči, sem dejal na srečanju z Ankarančani, ki so me v
sredo povabili, da bi skupaj predebatirali o obujanju fašizma predvsem v
bližnji soseščini. Spodbudila sta temo še frišno imenovanje Giorge Meloni,
predsednice najbolj desne politične formacije pri zahodni sosedih, »Bratje
Italije« na čelu vlade, ter nedavni shod neofašistov v Trstu, ki so z tipičnim
fašističnim pozdravom, z naprej stegnjeno roko, počastili spomin na Almeriga
Grilza, znanega tržaškega neofašista iz 80tih let, sicer novinarja in vojnega
dopisnika, preminulega ’87 leta v Mozambiku. Kaj od tega pričakovati za nas? –
so me vprašali. Spomnil sem jih na to, da je bilo huje '92 leta, ko je svojo
prvo vlado postavil Silvio Berlusconi in za ceno priznanja novo osamosvojene
Republike Slovenije, skušal izterjati celo revizijo Osimskih sporazumov z
mejami vred. Pa v nadaljevanju dejal, da naj nas bolj skrbi to kar se nam
dogaja doma. Zavoljo zamujanja pri izpolnjevanju volilnih obljub, nerodnosti v
komunikaciji z javnostjo, obče krize, ki je z nami vred zajela vso Evropo, kot
posledica ruske agresije na Ukrajino in neprimernega odzivanja Nata in EUja
nanjo, ter neizprosnega opozicijskega nagajanja zlasti s strani SDSa,
antijanšizem, ki ga je sredinsko-leva politična večina zajahala, da bi pred
dobrim letom prevzela vajeti države, izgublja na moči.
To
pa pomeni, da kot drugje po članicah Evropske unije, tudi nam grozi vrnitev na
oblast skrajne, militantne desnice, za katero smo že spoznali, da je ob vsakem
povratku hujša in manj usmiljena do političnih nasprotnikov in neubogljive
javnosti. Nemalokrat smo slišali iz njenih vrst obžalovanje, ker se ob
osamosvajanju Demosova oblast ni lotila temeljite lustracije usedlin prejšnjega
socialističnega režima, ki da se mora slej ko prej zgoditi.
Da,
tako se začenjajo te reči! Pa nam še vse številčnejši migranti prihajajo.
Zaradi vojn, pregona, revščine in lakote ter nenazadnje zaradi podnebja.
Nessun commento:
Posta un commento