»Za človeka gre«…
Tako naslov 11. edicije mednarodne konference, ki
jo tradicionalno gosti Maribor v organizaciji tamkajšnjega Visokošolskega
zavoda »Alma Mater Europaea«. Osrednja tema: družbeni in tehnološki napredek za
varnost in dostojanstvo. Zvezdniški gost, ob predsednici Republike, Nataše Pirc
Musar, ki je odprla konferenco, priznani ameriški ekonomist in poznavalec
mednarodnih odnosov, prof. Jeffrey Sachs, ki mu je organizator tudi podelil
častni doktorat Alma Mater Europaea, za izjemni prispevek k napredku ekonomskih
znanosti, trajnostnemu razvoju in pri socialno-ekonomski tranziciji Slovenije.
Nagovoril je udeležence, več kot 300 in 30 držav,
in spregovoril tudi o prvem vprašanju ki že leto in več dni bremeni svet, še
posebej Evropo, o vojni v Ukrajini in to tako, da je bilo predsednici,
domnevam, vsaj malce neudobno, glede na njeno neomajno podporo uradni drži naše
in ostalih vlad Nata in EU do omenjene teme. In verjamem, da so se še mnogi
počutili enako, ko je rekel, da se mora vojna prevesiti v pogajanja in ne v oboroževanje.
»Sam sem na začetku devetdesetih let – je pojasnil – delal tako za Ruse kot za
Ukrajince in povem vam, da razlogov za vojno ni. To je velika odgovornost
ZDA!«. Pohvalil je Mihajla Gorbačova kot največjega državnika modernega časa,
ki pa da »ga nismo dovolj poslušali in razumeli«, in spomnil na njegovo vizijo
Evrope kot skupnega doma vseh Evropejcev, tudi Rusov in Ukrajincev. »Evropa ima
priložnost – je še poudaril – zgraditi nov svet in govoriti o miru, ne o
vojni!«
Blagodejne besede, sem pomislil, za vso tisto
izpostavljeno manjšino – kaj si večina javnosti o tem misli se pravzaprav ne
ve, ker se drži bolj nemo – ki si odkar se je z rusko agresijo vojna začela,
prizadeva v prid temu, kar je profesor povedal, ki pa je vse bolj prezrta in
popljuvana ter medijsko odrinjena ali marginalizirana. Spregovoril je, Sachs,
kot bi bil med podpisniki zadnjega poziva »Kučanovih mirovnikov« - če mi je
dovoljeno – h končanju vojne v Ukrajini takoj! Pa še bolj neusmiljeno do
odgovornosti ZDA, Nata in EU, ki jo je kasneje podrobneje pojasnil v
televizijskih Odmevih Tanje Starič, ob vprašanjih Edvarda Žitnika. »Vojna bi se
lahko končala kmalu, oz. takoj – je dejal – če bi se odločili za razumna
pogajanja, a ZDA in EU menijo da je to možno le s Putinovim porazom, kar je po
mojem zmotno in popolnoma nestvarno. Kako lahko premagaš državo, ki ima 1600
jedrskih konic?« Izrazil je tudi razočaranje nad evropskimi voditelji, ker
povsem podrejeni ameriški administraciji.
Da ne citiram ves intervju, vabim one, ki ga niso
videli, da si na spletu naložijo Odmeve iz 10. marca.
Če sklenem z Jeffreyem Sachsom in parafraziram
naslov mariborske konference »Za človeka gre…«, povedal je skratka, da v
primeru vojne v Ukrajini, ne gre za človeka, ne gre za Ukrajince, ne gre za
njihove ambicije in pravice, temveč za nadaljevanje že 200 let stare Monroejeve
doktrine, ki pravi, da ZDA odločajo o zunanji politiki vsega Zahoda, in še
posebej danes za uveljavitev njihovega strateškega interesa postati in ostati
edina svetovna velesila ter vladati svetu. – Sochsove besede.
Pa minule dni ni le ameriški ekonomist postavil
ogledalo Evropi in vsem zagovornikom nadaljevanja dosedanjega pristopa do
vojne, tudi naši predsednici, našemu premierju, naši zunanji ministrici.
Oglasil se je znova Papež Frančišek v intervjuju za Vatican News. »Smo v
svetovni vojni« je dejal ter spomnil poleg ukrajinskega še na konflikte v
Jemnu, Sirij, na uboge Rohingye v Myanmaru. »Začela se je v koških in zdaj
nihče ne more več reči, da ni svetovna. Vpletene so vanjo vse velesile. Glavno
bojno polje, Ukrajina. V igri so tam imperialni interesi, ne samo ruskega
imperija, tudi drugih, in kar je značilno za vsak imperij – je sklenil
Frančišek – je da nacije postavi v drugi plan.
Sprašujem se kako to, da ob vsem tem, ob tako eminentnih
pogledih, ob dejstvu da podobno ali povsem enako razmišljamo nekateri tudi pri
nas, pa da sta med nami celo dva nekdanja predsednika Republike, mednarodno
prepoznana po izkušnjah, ugledu, integriteti in modrih besedah, vlada in vsa
oblast ter večina mainstream medijev, niso sposobni oz. voljni ustreznega
premisleka, pa niti soočanja s temi pogledi. Najlažje jih je etiketirati, jim
pripisati krivičnost in zle namere ter jih čim bolj utišati, s čimer pa odpremo
novo fronto, tokrat notranjo: koliko dejanske demokracije nam je še ostalo?
Nessun commento:
Posta un commento