Bo komu kapnilo?
Bo komu v Washingtonu, v Bruslju ali pri nas končno kapnilo, da absolutna zmaga Ukrajine v vojni z Rusijo, kar pomeni absolutni poraz Ruske Federacije, ne pride v poštev, če nočemo pahniti svet v jedrski spopad nepredvidljivih razsežnosti ? Lepo je slišati in brati vesti o pripravljenosti Ukrajine in Zahoda na pogajanja s Putinom in o tem, da je tudi Rusija ZA, pa se ti takoj prižge lučka upanja na koncu tunela, kot temu pravimo, a se ugasne v trenutku ko bereš dalje in izveš o pogojih enih in drugih za to, da sedejo skupaj. Naveza Ukrajina-ZDA-Nato-EU zahteva umik vseh ruskih sil iz ukrajinskega ozemlja, Kremelj odgovarja "to pa... njet!". In vojna gre dalje. Vstopili smo že v njen deseti mesec. Ponekod se ruski vojaki umikajo in ukrajinski napredujejo, drugod obratno, Rusija raketira in uničuje strateško infrastrukturo, ukrajinskim prebivalcem, ki so ostali doma (8 milijonov jih je odšlo) grozijo tema, mraz in lakota, navkljub obilni humanitarni, finančni in vojaški pomoči Zahoda, v Evropi pa zavoljo predvsem energetske krize, ki je nastala kot posledica bolj kot vojne, slabo premišljenih odzivov Zahoda nanjo (politika vse trše palice do agresorja, brez enega samega korenčka in tudi ne ene same ponudbe face savinga Putinu se ne obrestuje), bredemo v vse globljo ekonomsko, razvojno in družbeno krizo. Da o posledicah na podnebje niti ne govorimo. Poudarjam, tonemo v Evropi, ne onstran Atlantika. Naš tamkajšnji zaveznik, ki je nenazadnje diktiral in še diktira naš odnos do rusko-ukrajinskega konflikta, nam pri soočenju s krizo vse prej kot pomaga. S svojim "Inflation Reduction Act", napoveduje fiskalne spodbude in subvencije izključno domačim, torej ameriškim ekološkim podjetjem, (369 milijard dolarjev) nas pa izčrpava s prodajo energentov in orožja!
A to ni tako hudo, pravijo v Bruslju. Huje je Ukrajincem in dolžni smo jim pomagati. Bravo, EU! Naprej torej s sankcijami, tokrat še klobuček bomo dali nad ceno ruske nafte, Evropski parlament razglaša Rusijo za podpornico mednarodnega terorizma in podeljuje nagrado "Saharov" za svobodo misli ukrajinskemu ljudstvu, ki da "Na bojiščih brani svobodo, demokracijo, vladavino prava in evropske vrednote". Verjamem, da zasluženo, a spomnil sem se na rusko govoreče ukrajinske državljane v Donbasu, ki se že 8 let, od padca proruskega predsednika Janukoviča, borijo za manjšinske pravice, ki so jim bile pod novo, Porošenkovo oblastjo ukinjene, odvzete. Gre za krepko manjšino, ki tvori od 35 do 40% prebivalstva okrajev Donetsk in Lugansk, in ki je v vojni z ukrajinskimi silami in neonacisti iz bataljona Azov že ves čas od 2014 leta dalje. Prvotno se je Evropska unija na to odzvala in prispevala k sklenitvi dogovorov iz Minska 2014 in 2015, ki naj bi pokončali državljansko vojno (stala je v 8 letih 15 tisoč življenj!) in uredili poseben status za omenjena okraja, s repristinacijo manjšinskih pravic. Podpisniki so bili Rusija, Ukrajina, Nemčija in Francija. V 30 dneh naj bi Ukrajinski parlament sprejel zakon o avtonomiji Donetska in Luganska, a tega ni storil, ne v dogovorjenem roku , ne kasneje, in so zato ruski separatisti boj nadaljevali. Zakaj se EU, z garantoma Nemčijo in Francijo, na neizpolnjene obveznosti s strani Kijeva, ni odzvala, mi ni znano, znano pa mi je, da je s tem prispevala k temu čemur smo priča od 24. februarja dalje. Namenoma se tokrat ne spuščam v odgovornosti, ki so poglavitne in gredo Zvezi Nato od trenutka, ko se ja začela širiti na prostor nekdanjega Varšavskega pakta in celo Sovjetske zveze vse bližje ruskim mejam.
Še zadnje vprašanje vodilnim v Bruslju in pri nas. V Kolikor bi, recimo, RF pristala na umik iz anektiranih provinc, kar pa se mi zdi, po sklepih sprejetih v Dumi, verjetno toliko kolikor kolonizacija Marsa do 2050, kako in kdo bo povrnil manjšinske pravice tam - pa ne mislim na Mars - živečim Rusom? Jim bo kdo od Zahoda stal ob strani? Zakaj o tem pišem? Sam sem manjšinec in ne vem kaj bi se zgodilo in kako bi odreagiral ko bi po osamosvojitvi, Demosova oblast - pa ni bilo malo skušnjav v tem smislu - ob snovanju slovenske nove Ustave 1992 leta črtala pravice, ki jih je bila Ustava SFRJ že 1974 leta zagotovila avtohtonima skupnostima Italijanov in Madžarov v R.Sloveniji... ki nas je skupaj, pazi, za pičlih 0,5% celotne populacije.
Nessun commento:
Posta un commento