ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU REPUBLIKE
Spoštovani gospod predsednik,
Dragi Borut,
Najprej dovoli tvojemu bivšemu
sotovarišu iz časov vodenja Socialnih demokratov, da voščim tebi, tvoji družini
in tvojim najbližjim sodelavkam ter sodelavcem vse najboljše v letu, ki se je
pravkar rodilo in ki, vemo vsi, ne bo lahko. Morda celo težje od onega, od
katerega smo se poslovili. No, pustimo se presenetiti.
Ko zrem nazaj in ocenim, kako sem se
vedel do tebe, ti in si moram priznati, da sem bil s svojimi komentarji na
račun tvoje neodzivnosti do nespodobnosti vladnih početji, neodzivnost v kateri
sem mestoma videval tudi znake sostorilstva, kdaj pa kdaj pretirano neizprosen,
hud, a sem te meril s tvojim predhodnikom, dr. Danilom Turkom, ki je enako
predsedoval republiki sočasno z Janezom Janšo na čelu vlade, je pa bil do njega
strog in vsakič javno kritičen, ko ga je lomil. Filozofija tvojega
predsedovanja je pač drugačna - praviš - zato večja zadržanost do
dnevno-političnih tem in izzivov. Naj bo, toda g. premier, ko ga z višjega
mesta, s tistega, ki mu je celo podelil mandat, nihče ne posvari da dela
narobe, nadaljuje po svoje. Če bi ga, bi si morda prihranili klofuto Evropskega
parlamenta.
Toda tokrat, pri enem zelo pomembnem,
lahko tudi usodnem vprašanju, si pa vendarle vzel vajeti v svoje roke. Odločil
si se, da nagovoriš Državni zbor in preko njega nacijo, k enotni podpori
uzakonitvi obveznega cepljenja proti Covidu v trenutku, ko ti bosta stroka in
znanost tako svetovali. In ko si to najavil, se zagovorniki takega ukrepanja
niso dali prosit. Vladna svetovalna skupina, preko gospe Mateje Logar, je rekla
takoj DA, obvezno vsaj za 50 letnike plus ter za tiste s pridruženimi boleznimi,
nato še Zdravniško društvo, Strokovni svet Univerzitetnega kliničnega centra in
predstojnica Infekcijske klinike, Lenko Zupanc. Oglasil se je tudi notranji
minister Hojs, ki je bojda že lani »interno« zagovarjal uvedbo obveznega
cepljenja kar po obstoječem zakonu o nalezljivih bolezni, za njim ljubljanski
župan Jankovič, da bi obranil ognjemete z gradu, in slišali ali prebrali smo
enak poziv vrste drugih influencerjev s sveta zdravstva, politike, filozofije,
kulture, aktivizma in tako naprej. Fronta vernikov prisilnega cepljenja – pa mi
ne reci da obvezno ne pomeni prisilno – se bliskovito širi in to od trenutka,
ko si se oglasil in prevzel sponzorstvo nad takim ukrepanjem. Hvala Bogu,
Koalicije Ustavnega Loka vsaj za enkrat in upam, da bo pri tem ostala, nisi
prepričal. Zadržani so navsezadnje tudi pri delu pristojne stroke, oz. epidemiologi
NIJZja: »Brez širokega konsenza tvega postati uvedba obveznosti le črka na
papirju!«
Tisti, ki me prebirajo vedo, da sodim
med polno cepljenimi in zagovorniki PCTja, obvezno s Tjem vred, da še vedno
nosim masko, ne hodim v gneče, in se po nakupih redno razkužujem. A obveznemu
cepljenju odločno nasprotujem. Zaradi moralno-etičnih razlogov. Toda še bolj ko
vidim, kaj se dogaja drugje po Evropi, kjer imajo stopnje precepljenosti nad
80%, celo 90%, za katere nas je stroka na začetku pandemije prepričevala, da bodo
prispevale k ustvarjanju čredne imunosti in s tem obglavile Covid, a se tam epidemične
razmere znova slabšajo in število smrti narašča. Kot da je bil s pojavom
Omikrona, ves cepilni trud zaman in da se vračamo na začetek. Sprejmem odgovor,
da pri nas statistika pove, da so hospitalizacija, intenzivna obravnava in
smrti kar nekaj krat pogostejši pri necepljenih bolnikih, kar bi naj pomenilo,
da cepljenje vendarle učinkuje, toda naj mi kdo pojasni kako to, da Romunija,
ki je glede stopnje precepljenosti na repu med članicami EU, beleži zadnje
tedne po umrljivosti zaradi Covida na milijon prebivalcev približno enako
število kot Danska in Portugalska, ki pa sta na vrhu? Zgolj slučajnost?
Kakorkoli že, želim verjeti da je biti
cepljen bolje kot ne biti in necepljene pozivam, da kljub vsem pomislekom o
kakovosti, učinkovitosti in morebitni škodljivosti doslej izdelanih in
odobrenih cepiv, gredo v to, da se vendarle cepijo. Toda nikogar ne moremo in
ne smemo k temu prisiliti ali ga zaradi tega kaznovati, diskriminirati ter
družbeno osamiti, kar nam je povedala tudi Parlamentarna skupščina Sveta
Evrope. Si na njeno resolucijo 2361 pozabil, Borut? Pa tudi sicer, ali meniš, da
bo mahanje z obveznostjo cepljenja vsem tistim – več kot 40% celotne populacije
– ki so se očitno odločili da se cepili ne bodo, ostalo brez posledic? Da se
bodo preprosto tej zapovedi pokorili, se z njo sprijaznili? Kaj pa če se zaneti
nasilen konflikt ki ga bo težko ukrotiti in bodo posledice hude?
A se zavedaš, da boš ti prvi za to kriv?
Naj ti svetovalci – govorim o drugem delu stroke, o filozofih, psihologih,
sociologih, ustavnih pravnikih - povedo, kaj gre pričakovati tudi v primeru malih
individualnih odklonov, ki bi kasneje dobili sodno bitko in zahtevane
odškodnine. Skratka, vrni se k tvojim plaketam in jabolkom navdiha ter odmisli
nastop v parlamentu. Pa brez zamere. Vse dobro.
Nessun commento:
Posta un commento