A se hočemo pobit?

 

PAHOR ZA OBVEZNO CEPLJENJE?

 Ma se hecamo, Borut?!

Medtem, ko v Strasbourgu Evropski parlament sprejema resolucijo o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji v kateri izraža globoko zaskrbljenosti za, mimo ostalega, razklanost slovenske družbe, konkretno – citiram – »zaradi ravni javne razprave, ozračja sovražnosti, nezaupanja in skrajne polarizacije. ki spodkopava zaupanje v javne organe in ustvarja nezaupanje tudi med njimi« in poziva »prepoznavne javne osebnosti« in politike, vključno s člani vlade, k temu, da dajo zgled in poskrbijo za »spoštljivo in civilizirano javno razpravo, v kateri ne bo ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja«, naš priljubljen (no, vse manj…) predsednik znova ustreli napotek, idejo, usmeritev, ki bo vse prej kot družbo pomirilo.

55% cca nas je precepljenih – da, tudi sam sem med njimi in ko bo čas se bom še cepil – a 45% jih še ni in velika večina le teh je že s tem da se do sedaj ni odločila za cepljenje, dala vedeti da tega ne namerava storiti. S te populacije se je neka bolj bojevita manjšina nekaj krat podala na ulice in se spopadla s policijo. Na družbenih omrežjih in tudi sicer pred kamerami in mikrofoni ali v tisku pa se na nasprotni strani množijo oni med cepljenci, ki pripisujejo krivdo za še neporaženo Covidno epidemijo prvim in pozivajo oblasti k bolj odločnemu ukrepanju zoper njih, z grožnjami po odpovedi iz služb, po zaračunanju eventualne hospitalizacije in drugih zdravstvenih stroškov v zvezi s Covidom, po visokih kazni in celo po izločanju iz družbe, morda tudi z zaporom. Ozračje sovražnosti in izključevanja ne le med narodom in oblastjo temveč v narodu samem, med zagovorniki in nasprotniki cepljenja, se stopnjuje, narašča. Prepiramo se na to temo celo v družinah.

Ne bom uhajal v razloge, ki jih imajo in navajajo proticepilci za dokazovanje svojega prav, oziroma za pojasnjevanje svojega prepričanja, čeprav zmeda ki se pojavlja že v stroki, da ne govorimo o vladi in njenih svetovalnih skupinah okoli kakovosti in učinkovitosti cepiv, dinamike cepljenja s poživitvenimi odmerki, priporočenih starosti cepljenja, ugibanja v zvezi z novimi sevi itd – priznajmo si, da vsega nihče ne ve in da smo vsi udeleženi v nekem globalnem eksperimentu! - bolj slabo prispeva k odpravljanju pomislekov in strahov v deželi dvomljivcev. Rekel bom le, da se naj vsak odloči sam! Seveda, ob striktnem spoštovanju vseh ostalih preventivnih ukrepov. Naj bo PCT zakon dokler se vse vrste Covida, z Omikronom in njegovimi napovedanimi mutacijami vred, izpojejo.

Ostajam prepričan, da dosledno nošenje mask, upoštevanje fizične distance, in sprotno razkuževanje rok, predmetov in prostorov, ter pogosto samotestiranje, bolj kot samo cepljenje, prispevajo k nadzorovanju in omejevanju epidemije. Ne samo to, cepljenje utegne postati mnogokrat tudi varka, češ sem sedaj varen in masko lahko odvržem.

Pa nenazadnje, dragi Borut. Sam dobro veš, da obstaja nek pomemben dokument za katerega moramo popaziti, da se ga ne odpravi z zamahom roke ali odvrže kot rola toaletnega papirja. Svet Evrope, kot vodilna svetovna organizacija za človekove pravice, v svoji Resoluciji 2361 iz 27. januarja letos vsem državam članicam prepoveduje, da bi cepljenje proti Covidu postalo obvezno, ali da se lahko uzakonjena dolžnost cepiti uporablja za zapovedi, prepovedi ali diskriminacijo delavcev ali kogarkoli, ki se ne cepi. Drži se tega sporočila, povej, da si se nanj za trenutek spozabil in prispevaj k umirjanju strasti, sicer – namenoma pretiravam – bo naraščajoče sovraštvo med nami privedlo do veliko hujšega, kot nam prizanaša sama epidemija.