JAVNO
VPRAŠANJE KOPRSKI POLICIJI
Imam
samo eno leto prava, sem pa se z njim vendarle ukvarjal dobrih 12 let, kot člen
zakonodajnega stroja, oz. Državnega zbora. Pomnim ko smo nič koliko krat pisali
in brali zakonska besedila, ki smo jih imeli na mizi še v osnutkih in se
prerekali ure in ure pri onih, ki so ponujala različne interpretacije in bili
zavoljo tega ne najbolj posrečena.
Čemu
to pravim? Ker sem nedavno prejel Odločbo o prekršku s strani Policijske uprave
Koper zaradi dejanja, ki naj bi ga zakrivil lani avgusta na parkirišču Lidla v
Kopru. Nič pretresljivega: 40 evrov, ali 20, če bi se odpovedal pravici do pritožbe,
oz. sodnega varstva. OK. Nisem državljan, ki rad komplicira in se tožari tu pa
tam, zlasti ne ko ne gre za politične bitke, zato sem že isti dan preko svoje spletne
banke nakazal Ministrstvu za notranje zadeve 20 evrov.
Sem
pa vseeno pred tem šel na Google, vpisal Zakon o pravilih cestnega prometa in
poiskal 61 člen, ki naj bi ga prekršil. V drugem odstavku piše: »Na ustavljenem ali parkiranem vozilu ni
dovoljeno odpreti vrat, če bi se s tem oviralo ali ogrozilo drugega udeleženca
cestnega prometa.« Kako naj se to določilo razume? Po mojem in verjamem, da tudi po razumevanju
večine javnosti, tako, da preden odpreš vrata svojega vozila, ob cesti ali na
parkirišču, se moraš prepričati, da ti ne švigne mimo v tistem trenutku kak
tekač, kolesar, motorist ali drugo vozilo, oziroma da ne butneš v kakega
mimoidočega pešca. Ne smeš torej odpreti vrat, »če bi s tem oviral ali ogrožal
drugega udeleženca cestnega prometa«.
A kazen sem prejel za čisto nekaj drugega, kar
sem že nekaj tednov po dogodku, preko elektronske pošte, pojasnil komandirju
policijske postaje. Kaj se je bilo zgodilo?
Na Lidlovem parkingu, po opravljenih nakupih, sva
se z soprogo in vnukinjo spravili v avto, v malem Aveo, pri čemer sem prednja
leva, oz. voznikova vrata naslonil na sprednja desna vrata malega Mercedesa, ki
je bil parkiran zraven. S tem dejanjem daleč od tega da bi kogarkoli oviral ali
ogrožal, kajti lastnik Mercedesa je šele prihajal k vozilu, skupaj z ženo in
drugim parom, je pa bila gospa opazila, da sem se bil dotaknil njihovih vrat.
In ko je opazila mikroskopsko modro črtico, ki se je bila ob dotiku zarisala,
je planila name z vso histerijo, ki jo je zmogla. Kaj da sem bil storil,
poškodoval še nov avto itd. Da bi jo umiril sem stopil iz svojega, si namočil
prst s slino in spravil dol modro črtico. Da ne bi. Odziv je bil še hujši. Ženska
je ponorela in mi zabičala, naj se njihovega avta ne dotikam. Svetoval sem možu
naj pokliče policijo, mu pustil svoje podatke iz Prometnega dovoljenja in
osebne izkaznice in odpeljal.
Par tednov kasneje sem prejel od policijske uprave
obvestilo o prekršku s povabilom, da bi se o tem dogodku tudi sam izjasnil in
to sem tudi, kot že rečeno preko emaila, storil. Zaprosil sem mimogrede za kak
dokaz, kako sliko, o posledicah domnevnega »trka«. Jaz sem bil vrata sosedovega
vozila tudi slikal s telefončkom in videlo se ni ničesar. A teh dokazov nisem
prejel. No, prejel sem danes končno ODLOČBO O PREKRŠKU.
Globo sem plačal, tako da bo mir, a podpisnika
odločbe, pomočnika komandirja, Mladena Vivodo, sprašujem ali hranijo dokaze o
domnevnem »trku« in predvsem, ali sem z odpiranjem vrat na parkirišču ko ob
sosednjem avtu nikogar ni bilo, res oviral, oz. ogrožal druge udeležence v
prometu? Temu se po domače reče, vlečenje
za lase, ali bolj poučeno »kreativna interpretacija« predpisa, mar ne?
"Pripovedujem svoje življenje"
E per chi sa l'italiano, il racconto della "Guerra d'indipendenza" nel giugno-luglio '91 a Capodistria
Nessun commento:
Posta un commento