Zakaj sem napadel Tanka?

DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI… TER JOŽE TANKO

Na Twitterju sem si dovolil kritiko nad, po mojem, sramotnim nastopom slavnostnega govornika v Državnem zboru, podpredsednika Jožeta Tanka. Še vljudnostni aplavz, ob večinoma mrkih obrazih prisotnih v dvorani, je bil komaj slišan. Predsednik vlade, Marjan Šarec sploh ni zaploskal, pa naj dodam, da ko bi bil jaz še v poslanskih klopeh, bi verjetno vstal in odšel. No, govor je bil vse prej kot povezovalen in slavnosten, udaril je po obstoječi in vseh prejšnjih, kot jih imenuje, »levičarskih« vladah, ker da naj bi bile krive za stagnacijo Slovenije od 2008 leta dalje in za vrsto odločitev, ki naj bi »močno škodile državi«. Naštel je arbitražo, tožbo na račun Hrvaške, podpis marakeškega sporazuma o migracijah ter »omogočanje prostega prehoda množice oboroženih ilegalnih migrantov na slovenska in evropska tla«, kar naj bi predstavljalo »hudo varnostno grožnjo za Slovenijo in Evropo«. In pa največje breme države, po njegovem, »nedelovanje preiskovalnega-sodnega sistema«. Skratka, vse narobe v Dolini Šentflorjanski in za vse krive »levičarske« vlade. Tako nastavljenega govora, tako ločevalnega in razdiralnega do samega praznika, ki slavi ne le samostojnost ampak tudi enotnost narodna ob njenem izbojevanju, odkar pomnim slavnostne seje DZ, ni bilo slišati. Pravcata provokacija ob vedenju, da na takem zasedanju ni možnosti ugovora, oziroma replike, razen tega da protestno odideš ali ne zaploskaš.

In ker sem g. Tanka označil za sramotnega govorca v vlogi podpredsednika DZ, sem ji seveda, od SDSovskih in ostalih desnih twitterašev, ki spremljajo moje pisanje, prejel toliko, da če bi bile besede batine, se zdaj ne bi oglašal. Sicer najbolj kultiviran bivši poslanec Vinko Gorenak, ki me je izzval k pojasnjevanju mojega napada na Tanka, češ kaj da je bil narobe povedal? Naštel sem trditve, ki ne držijo, od stagnacije, do referendumske podprte arbitraže in nujne tožbe na račun Hrvaške, ki je ne spoštuje, od podpisa OZNovega dogovora o migracijah, kot dejanje mednarodne solidarnosti in odgovornosti, do ilegalnih prestopov meje, ki so pod nadzorom. A v prvi vrsti je bila zgrešena sama nastavitev govora, ki bi moral izzveneti povezovalno in ne razdiralno.

Med prvimi, ki je vzel v bran Tanka in me znova nasul z obtožbami, ki sem jih bil vajen takoj po osamosvojitveni vojni, prvak SDSa, Janez Janša. »Sramota ni Jože Tanko, ki je govoril resnico, ampak Aurelio Juri, ki je odkrito nasprotoval slovenski osamosvojitvi ter med agresijo na Slovenijo, kot lokalni funkcionar v Kopru, paktiral z zločinsko JLA«. Je zapisal na Twitterju in me označil za izdajalca. No, nič novega, sem pomislil, čeprav bi od tako eminentnega politika, dvakratnega predsednika vlade, pričakoval da bi res govoril resnico, ne pa se posluževal laži in zavajanj. Dobro namreč ve, da z generalom Marjanom Čadom in polkovnikom Bogdanom Krtiničem nisem paktiral, temveč se pogajal na povabilo, oziroma kar prošnjo in s pooblastili pristojnih ljudi iz Policije, takrat še Milice, in Teritorialne obrambe. Se pogajal, da ne bi prišlo do novega streljanja in novih mrtvih po krvavem spopadu na Škofijah 29. junija 1991, oziroma da bi pričakali ukaz o umiku zvezne vojske brez dodatnih žrtev in škode. In za to vlogo posrednika v pogajanjih, ali mirovnika, če hočemo, so me Koprčanke in Koprčani nagradili na vseh naslednjih volitvah, za župana in poslanca. Pa tudi osamosvojitvi nisem ne odkrito, ne prikrito nasprotoval – nagovarjal in glasoval sem ZA! -, sem  pa bil hudo kritičen do mnogih potez Demosove vlade, najbolj do zakona o državljanstvu, ki je porodil sramoto izbrisa 28 tisoč prebivalcev RS in večina tudi imetnikov volilne pravice na dan plebiscita. Glede izdajstva, sotovariš iz časov ZKS, danes gospod Janša, je zagotovo izdal mnoge od vrednot zavoljo katerih smo šli na svoje. Jaz veliko manj! Toda vstopili smo v 2020. Naj bo srečno vsem!