Bo Golob odletel z oljčno vejico?

Z NOVO VLADO TUDI NOV POGLED NA UKRAJINSKO KRIZO?

 

Aprilsko-majski prazniki so mimo. Počastili smo Osvobodilno fronto - oni, ki je ne mara, je raje Tigrovce – vsi skupaj dan upora proti okupatorju ter praznik dela, otroci so si privoščili kar nekaj dni sončnih počitnic, starejši in mlajši spet druženja ob kresovih, čevapčičih, nagovorih sindikalistov in pozivih k obujanju socialnega dialoga po dveh letih mrtvega teka zavoljo bolj odhajajoče vlade kot Covida. In mnogi so v tem času tudi veselo plesali po prepričljivi volilni zmagi alternative Janezu Janši. Že takoj po veselicah so se najbolj verjetni koalicijski partnerji pričeli dogovarjati o obrisih nove oblasti, o razrezu resorjev in o skupnem programu dela. Sestal se bo k malu in se konstituiral novo izvoljeni Državni zbor, ki naj bi do 3 junija – tako želja in načrt Roberta Goloba – ministre tudi imenoval. In vse bo drugače, pravi zmagovalec volitev in gotovi mandatar. Prioritetno bomo sanirali kar se od posledic dvoletne vladavine SDSa sanirat da, povrnili avtonomijo in profesionalnost RTVju, začeli podirat ograje in bodečo žico ob južni meji in se že takoj lotili priprav na jesen, ko bi se lahko zgodil nov val okužb. Analizo epidemije Covida-19 že pospešeno pripravlja Nacionalni inštitut z javno zdravje, da bi nato sestavil še strategijo za morebitni nov izbruh.

No, vse za enkrat kaže dobro, le o neznankah, ki jih prinaša ruska agresija na Ukrajino, za katero nič ne daje slutiti da bi pojenjala, prej obratno, bo potrebno čimprej kaj doreči. Beremo namreč o poteku pogovorov z Nemčijo o morebitni križni izmenjavi težke oborožitve med državama, konkretno o dostavi naših »ruskih« tankov, zapuščina JLA, Ukrajini v zameno za nove nemške oklepnike, o zamisli torej, ki bi nas še bolj neposredno, konsistentno in, po mojem, tudi usodno vpletla v vojno ter dolgoročno kompromitirala odnose z Rusijo, vidimo, da posledice krize na ceno energentov že krepko segajo v naše žepe, pa pravkar smo končali kurit, vemo, da naš nov ali bolj verjetno naša nova ministrica za zunanje zadeve ne bo imela klasičnih 100 dni priprav na izzive, ki jo čakajo, marveč se jih bo morala spoprijeti takoj. Lahko odnosi s sosedi, tudi s Hrvaško in vprašanje implementacije arbitraže o meji, ter odmik iz Višegrada, malce počakajo, naš odnos do rusko-ukrajinske drame ne, tudi zavoljo učinkov na situacijo v Zahodnem Balkanu. Prva pot Fajonove ali  koga drugega, ki bi prevzel vodenje slovenske diplomacije, morala jo bo, ali ga bo voditi v Bruselj k šefom Nata in EU in k kolegicam ter kolegom iz drugih držav članic obeh povezav s preprostim vprašanjem: Smo bili doslej z vsemi ukrepi proti agresorskemu Putinovemu režimu in v podporo napadeni Ukrajini uspešni ali ne? Ker če ne, in sam ocenjujem, da je temu žal tako, bo na tej poti nekaj potrebno spremeniti. Ali kdo verjame predsednici ameriškega kongresa Nancy Pelosi, po obisku v Kijevu, da z dodatnimi 33 milijardami dolarjev pomoči, predvsem v obliki najsodobnejšega orožja, bodo Ukrajinci zmagali, obranili svoji suverenost in ozemeljsko celovitost ter demotivirano in zdesetkano Putinovo vojsko poslali domov? Oz. da bo osramočeni kremeljski vladar poraz pač resignirano sprejel, odmislil Donbas in Krim ter prepustil Zelenskemu odločitev o statusu države? Omenila je celo pripravo zakona, ki bi omogočil ZDA napotitev vojakov v Ukrajino. No, tovrstne vere ne delim. V dodaten ameriški angažma vidim prej dodaten izziv Rusiji in korak k scenarijem, za katere si ne gre želeti da s platen kinematografov stopijo na realna tla. Vse bližje smo »Vsoti vseh strahov« pri čemer v Beli Hiši nimamo  prislovično modrega Morgana Freemana, v Kremlju ne novega odgovornega predsednika in tudi videti ni, da bi se kje potepal s svojimi koristnimi nasveti Ben Affleck. Realnost, ki jo doživljamo in spremljamo na televiziji je zato veliko bolj strašljiva kot kultni film izpred nekaj let. Bo vlogo Afflecka prevzela in zmogla Tanja Fajon? Dopovedala Leynovi, Michelu, Borrellu, predsedujočemu Macronu, nič manj vplivnemu nemškemu kanclerju Scholzu, s katerim se tudi osebno poznata in cenita, ter ostalim, da treba Putinu nekaj zanj sprejemljivega ponuditi, da bo odnehal s tanki in Katjušami pobijat ljudi in uničevat mesta, da bo sprejel pogajanja in dezaktiviral jedrske silose, ki so lahko le blef, lahko pa tudi ne. Tu vidim ponudbo naslovljeno na varnostna jamstva, ki jih je za Rusijo zahteval pred napadom na Ukrajino in povabilo Zalenskemu k pogovorom z rusko stranjo o statusu Krima in samooklicanih republik Donjeck in Luhans'k.

Te dni se bo uradno sklenila Konferenca o prihodnosti Evrope, ki je prisluhnila državljanom in jim omogočila, da povedo kakšno Evropsko unijo si želijo. Če ne bo ustrezno končana ukrajinska drama, se bo ves trud, ki je bil vložen v ta edinstven eksperiment izjalovil, ker o kakršni koli znosni če sploh prihodnosti celine ne bo več govora.