IN PRIZNANJE PALESTINE?
Bili
smo tik pred tem, da bi po Švedski tudi Slovenija po dolgih letih omahovanja
končno priznala Palestino, v koaliciji pri tem vsi enotni, zraven v podporo temu
priznanju še Levica in Alenka Bratušek.
A
po odstopu premiera Cerarja je vlada ostala le s tekočimi posli, kjer zagotovo
priznanje neke druge države ne sodi, a to lahko opravi nekdo drug, nekdo, ki je
nad njo in ki še diha s polnimi pljuči do ustoličenja naslednika - Državni
zbor. Da ne bi ves trud, ki je bil vložen v zadnjih mesecih v prid temu
priznanju izpuhtel v nič, in z željo da parlament zaključi svoj mandat z nečim
pomembnim, je Levica minule dni zbrala potrebne podpise za sklic izredne seje na
kateri bi izglasovali to priznanje.
Pred
tem se bo moral o tem opredeliti še parlamentarni Odbor za zunanjo politiko.
Bravo
Levica! In bravo vsi, ki so prispevali svoje podpise. Berem: poslanke in
poslanci Levice in DESUsa, nekateri nepovezani in dobro število tudi iz
največje vladne stranke SMC, med katerimi predsednik DZ, Milan Brglez in vodja
poslanske skupine Simona Kustec Lipicer. Kje pa koalicijski Socialni Demokrati?
Kje Matjaž Nemec, podpredsednik DZ, Matjaž Han, vodja poslanske skupine in
ostali? Iz Levice mi povedo, da pač niso hoteli stopiti zraven. Halo?! Bil sem
prebral, da so še nekaj tednov nazaj to priznanje močno podpirali, ker da »bo
povečalo varnost in stabilnost v Palestini in Izraelu«. Ali je bilo mogoče da
so se premislili, morda ker vlada ni speljala vse korake do konca? A ni bila še
pred umikom iz polnih pooblastil prepustila odločanje parlamentu?
Kakorkoli
že, zame, kot dolgoletni, sicer bivši član te stranke, a še vedno njen volivec,
vsaj do zadnjih volitev, je bila ta odsotnost, ta zavrnitev sodelovanja pri
sklicu seje in morda, a upam da se motim, tudi pri glasovih za priznanje, zelo
grenko presenečenje, ali, da bom povsem iskren, kar hudo razočaranje, dragi
tovariši. Toliko bolj, ko vidim med podpisnike Brgleza in Lipicerjevo, najbolj
pomembna SMCjevca v parlamentu.
Torej
težko sem si razlagal tako odločitev, a nato se spomnil stališča predsednika
Republike, Boruta Pahorja, da s priznanjem Palestine ne kaže hiteti, da zanj
niso zrele okoliščine, ker da je prišlo do poslabšanja zaupanja in da bi bilo
bolje počakati na enotno priznanje Evropske unije. Enako trdijo v Janševi SDS
in Toninovi Novi Sloveniji. In ja, kako naj SD proti svojemu bivšemu
strankinemu predsedniku in svojemu vnovičnemu izbrancu za vodenje države?! A
temu se reče lahko tudi »ujetništvo« lastne preteklosti.
Lepo
vaju prosim, Matjaža, in zaprošam tudi predsednika stranke, Dejana, dvignite
glavo in sporočite javnosti, da bo vaša poslanska skupina, četudi s kakim
pomislekom do sklica izredne seje, enotno podprla priznanje Palestine, da so
strahovi in dvomi povsem odveč. Hvala.
Nessun commento:
Posta un commento