Vse bolj sram me je!

 

Ko ena sama smrt odtehta 30 tisoč drugih

 

Kam je Evropska Unija, v katero sem ob referendumu 2003 in še do nekaj let nazaj globoko verjel, da je bila naša najboljša posvojiteljica, zašla? Že to da ni zmogla poti v Moskvo, ko je Putin napadel Ukrajino, ampak se mu je takoj postavila sovražno proti in ga razglasila za pro-teroristično pošast, s katero dialoga ni smelo več biti, se mi je zdelo nekoliko skregano z njeno zgodovinsko vlogo in njenim poslanstvom. Še huje je postalo, ko namesto mediacije, je sprožila proti njemu vojno sankciji, hodila izključno v Kijev in ga, s težkimi milijardami evrov evropskih davkoplačevalcev ter paradoksalno iz »sklada za mir« pričela oboroževati ter tako prispevala k temu, da se še danes po dveh letih na bojiščih Ukrajine umira, četrtina države ostaja v ruskih rokah in ukrajinski predsednik Zelenski vedno znova sprašuje evropske voditelje zakaj dovolijo, da je temu tako?! Pa sem se spomnil Evropske unije iz časa našega osamosvajanja, zlasti 10 dnevne vojne. Njene delegacije so hodile tako k nam v Ljubljano kot v Beograd, sankciji proti predsedstvu SFRJ ali JLA ni bilo, tudi orožja iz Bruslja ali denarja, da bi si ga kupili nismo prejemali, celo vztrajala je pri tem (šef mediatorjev Gianni De Michelis) da bi se povsem razorožili, a  na koncu smo z njenim posredovanjem v Brionih vendarle sklenili mir. Res da sta zgodbi nekoliko različni in da takrat Republika Slovenija od EU še ni bila priznana, a bila si je priborila samostojnost in neodvisnost v skladu z vsemi pravnimi tako jugoslovanskimi kot mednarodnimi normami, na osnovi obče priznane pravice do samoodločbe.

A vrh povsem zavožene politike in vloge, Evropska unija, ob sostorilstvu njenih članic, doseže z recidivom, najhujšim doslej, palestinsko-izraelskega konflikta.

7. oktobra lani, po 56 letih formalne in z vsemi resolucijami OZN obsojene izraelske »zadušljive okupacije« - kot jo je poimenoval generalni sekretar svetovne organizacije Antonio Guterres - Palestine, bojevniki Hamasove oblasti v Gazi napadejo jug Izraela in v spopadu z domačimi silami pobijejo 1200 ljudi, vojake in civiliste, na krut način tudi ženske in otroke, pri čemer izzovejo takojšnji odziv Izraela in solidariziranje z njim s strani celotnega Zahoda z EU vred, ki mu celo prizna pravico do samoobrambe. Toda nihče, razen Guterresa, ki bi spomnil vlado Benjamina Netanyahuja, da je bil Hamasov vdor vendarle odziv na okupacijo in na že kronično izraelsko izigravanje resoluciji Varnostnega sveta in Generalne skupščine Združenih Narodov proti kolonizaciji okupiranega ozemlja.

Odziv Izraela s silovitim raketiranjem Gaze je v parih dneh potrojil število Hamasovih žrtev nekaj dni prej. Umirali so predvsem nedolžni Palestinci, večinoma ženske in otroci, a se Netanyahu ni ustavil. Obratno, napovedal je operacijo, tudi z zraka, morja in kopna, ki naj bi Hamasovo grožnjo povsem izkoreninila, ne glede na ceno, ki bi jo plačali civilisti iz naslova kolateralne škode. In začetna nesorazmernost pri uporabi sile je hitro prešla v vse hujšo humanitarno katastrofo, navkljub mednarodnim pozivom Izraelu k spoštovanju mednarodnega in humanitarnega prava in sodbe meddržavnega sodišča v Haagu o preprečevanju genocida nad Palestinci.

Danes smo par tednov v že petem mesecu izraelskega pobijanja in uničevanja: skoraj 30 tisoč pokončanih življenj, 80 tisoč ranjenih, 2 milijona razseljenih, Gaza razglašena za območje na katerem ni več mogoče živeti.

In še vedno nobene obsodbe Izraela s strani Bruslja, še manj pozivov k sankcijam, ki pa bodo doletele še enkrat več Rusijo, tokrat zaradi smrti v Sibiriji priprtega Putinovega oponenta Aleksija Navalnega. Naša ministrica je že poklicala na zagovor ruskega veleposlanika v Ljubljani, česar z izraelskim ni še storila, pa se in jo sprašujem ali je dopustno, humano in etično sprejemljivo da smrt, mimogrede še ne pojasnjena, enega samega človeka, pa naj si bo to tudi Bog, odtehta načrtovan in zavestno izveden pomor 30 tisoč Palestincev? Je to EU, ki smo jo sanjali? Kako klavrno izpade praznovanje 20. obletnice našega članstva vanjo.