Vreden branja Peter Žerjavič danes v Delu

 

https://www.delo.si/novice/svet/putin-in-trump-kot-nevarnost-za-evropo/

Putin in Trump kot nevarnost za Evropo – 2

 

Tako Peter Žerjavič naslavlja svoje poročanje in razmišljanje o varnosti in sicer prihodnosti Evrope ob morebitnem - po mojem že skoraj gotovem - ponovnem prihodu v Belo Hišo Donalda Trumpa. A »Ne glede na ZDA - poudarja - se mora stara celina pripraviti na bolj nemirne čase in povečati svoje obrambne zmogljivosti«

Mah?! Se naj Evropejci pripravimo na še bolj nemirne čase kot je oni, ki ga živimo že par let, recimo od ruskega napada na Ukrajino 24. februarja 2022, ki mu radi rečemo dan, ki je spremenil svet? Zagotovo, in delim z Žerjavičem mnenje da je nujno tudi povečevanje obrambnih zmogljivost, a ne v orožju, marveč v prilagoditvenih, sanacijskih in obnovitvenih  sistemih ob vse bolj  ekstremnih  in razdiralnih vremenskih pojavih, ki jih na nas vse pogosteje stresa podnebje.

V tezo, da bi se nam napovedovali še bolj nemirni časi iz naslova - kolikor se da razumeti - ekscentričnosti in nepredvidljivosti Trumpa ter domnevno ekspanzionističnih ali, če hočemo, maščevalnih teženj Ruske federacije na račun Evrope, ker da je ni razumela, ko se je podala v Ukrajino, čemu je to storila, in jo je celo izločila iz svojega geografskega in kulturnega korpusa ter kaznovala z rafalom vseh mogočih sankciji, ne verjamem. Daleč od tega. Tudi če sam prvi mož Nata Stoltenberg ne bi nedavno izjavil, da je Rusija na vojaškem področju, zavoljo agresije na sosedo in odpora na katerega je naletela, izgubila pomemben del svojih konvencionalnih sil (300 tisoč vojakov, na stotine letal in na tisoče tankov?!) in vpliv, ki ga je imela v bližnji soseščini ter se politično, vojaško in gospodarsko ošibila, je vsakomur, ki je imun na propagandne in ščuvalne prijeme, jasno, da vse to drži, da Putinu, njegovemu enturageu in njegovi vojski ni lahko, da s to vojaško avanturo si je nakopal ne malo težav in da si tudi sam želi, da bi se iz nje izvlekel čimprej, toda s polnim kritjem hrbtna, oz. s priznanjem ruskega občestva, da kar je storil, z vsemi žrtvami, ki jih je to početje terjalo, je storil upravičeno in v interesu njegove varnosti. Ruska vojska na ukrajinskih frontah še komaj diha, toda dihajo po cevki tudi ukrajinski vojaki, zato na končanje vojne kot poraženec Putin ne pristaja. V nedavnem intervjuju z ameriškim novinarjem Carlsonom je celo namignil na pripravljenost umika vojske iz okupiranih območjih, če bi mirovna pogajanja štartala iz onega kar je bilo praktično že dogovorjenega v Carigradu takoj po pričetku vojne, enkrat marca 2022, in sicer da bi Ukrajina razglasila vojaško nevtralnost v zameno za varnostna jamstva, Rusija pa ji ne bi nasprotovala pri vstopu v EU. Kot vemo, sklenitev dogovora sta preprečila takrat ZDA in Velika Britanija z obljubo Zelenskemu polne tudi vojaške podpore vse do končne zmage. Zelenski je to kupil in danes smo tam kjer smo.

Kakorkoli že, strašenje evropske in svetovne javnosti, kot to počnejo še posebej bojevito, že vidno obsedeni, nemški kancler Scholz, poljski premier Tusk in francoski predsednik Macron, s tem, da nam varnost in mir ogroža Rusija, ter da se je zato, na njeno morebitno novo agresijo, nujno pripraviti s posodobljenjem oborožitvenih sistemov in povečevanjem vojaških  zmogljivosti, je po mojem neosnovano ter samodestruktivno, tudi za vso EU, če bo na to nasedla, v korist izključno orožarskemu in ostalim lobijem, ki pri vojnah in njenih posledicah kujejo dobiček. Že to da je napadel Ukrajino pove, da si Putin spopada z Natom ne želi.  Hoče pa, in od tega ne kaže, da bi odstopal, da se pohod zavezništva proti ruskim mejam ustavi že na ukrajinskih, oz. da Ukrajina ostane izven njega.

Možna je seveda nadaljnja zaostritev vse te situacije, možni so med Rusijo in bližnjimi članicami Nata tudi vzajemne provokacije in incidenti, ki lahko preidejo v spopad, a Putin ve, da konvencionalnih moči za kaj takega nima več, tudi ko bi mu Trump obljubil da se ne bo vmešal, kar pomeni da bi bili bližje aktiviranju jedrskega odziva in ko bi se le-ta sprožil prihodnosti ne bi imel več nihče.

Če se vrnem k »nemirnim časom«, na katere bi se naj pripravili s pospešenim oboroževanjem in se vprašam: a je še kaj hujšega od tistega kar že živimo? Ukrajina, Gaza, Rdeče morje, Jemen, Sirija, 50 drugih oboroženih konfliktov po svetu,  migracije tudi biblijskih razsežnosti iz Mehike in južne Amerike, iz Afrike, Azije in še od kod? Krepitev fašizma in drugih skrajnih ideologiji v sami Evropi, kmečki upori, poglabljanje socialnih razlik, obča politična nestabilnost in negotovost malce povsod ekc ekc? Da, kot sem že uvodoma dejal: s podnebnimi spremembami postaja vse huje, in pa viseči Damoklejev meč jedrskega spopada. Za oba gre odgovor iskati v pomiritev z Rusijo in v pospešeno skupno sodelovanje pri upočasnitvi globalnega segrevanja.