Sancta simplicitas, oz. kako desnica gleda na zgodovino

UGOVOR NA ČLANEK IGORJA KRŠINARJA

»PETA KOLONA - Sramotne izjave nasprotnikov samostojne Slovenije«

Ne gostujem kaj veliko v Reporterju, kot avtor kakega prispevka, pravzaprav prvič, ker ni revija ki bi delila z menoj podobne poglede in vrednote, oz. obratno, in ker jo ne berejo bralke in bralci katerim se praviloma obračam računajoč na razumevanje mojega pisanja če ne celo na soglašanje z njim. A vseeno verjamem, da je med porabniki Reporterjevih produktov tudi kdo, ki premore nekaj več obzorja in je voljan prisluhniti »drugemu mnenju«.

V vaši zadnji številki sem se znašel, sicer v lepi družbi, ki jo večinoma spoštujem, med domnevnimi »nasprotniki« samostojne Slovenije ki jih avtor članka označuje celo kot »Peta kolona«. No, pa poglejmo pomen tega izraza v sodobnem kontekstu (iz Wikipedije): »Danes se izraz peta kolona običajno uporablja kot oznaka za domače izdajalce, ki zaradi političnih, verskih in drugih nazorov oz. narodnosti pomagajo tujim napadalcem.«

Obtožba je kar huda, vredna sodišča, ker obrekuje in v ničemer ne dokazuje izdajstva in pomoči tujemu napadalcu. Uporablja le nekaj izjav, mimogrede potegnjene iz konteksta, in nekaj kritičnih pogledov do načina osamosvajanja, ter jih interpretira kot v prid napadalcu (JLA) in proti Demosovim osamosvojitvenim prizadevanjem.

A brez veze se vlačit po sodiščih, mar ne, spoštovani urednik? Itak so za vas in večino vaših somišljenikov  ničvredna institucija, oziroma le sredstvo za odstranjevanje političnih nasprotnikov.

Zame pa v tem primeru le izguba časa, ker smo na tako pisanje že navajeni in ni nič novega.

Sicer, bi rad na svojem primeru pokazal in dokazal, kako s prikazovanjem stvari v izključno črno-beli varianti, oziroma z ekstrapolacijo neke izjave ali dejanja in nekega širšega konteksta, se bralca in bralko zavaja in, če le ta ni previden, ali mu to ugaja, lahko tudi zavede.

O meni ste zapisali – citiram: »Med umikajočimi je bil tudi general JLA slovenskega rodu Marjan Čad, ki je med vojno okupiral celotno južno Primorsko, po njej pa se mu je takratni koprski župan in poznejši poslanec ZLSD Aurelio Juri zahvalil za sodelovanje in ugotovil, da so skupaj dobro odigrali svojo vlogo.«

Sancta simplicitas! S tega se da nič drugega razumeti kot to, da sem jaz z generalom sodeloval pri okupaciji južne Primorske in bil zadovoljen, da je uspela.  Ma lepo vas prosim,  Kršinar in Šurla. Če bi se malce bolj dokumentirali, ali vsaj prebrali v celoti ono gradivo s katerega je avtor članka potegnil tako sodbo, oz. interpretacijo, bi videli da je šlo pri zahvali Čadu za čisto nekaj drugega in sicer:

11. Julija 1991, zjutraj, je Radio Koper poročal, da je iz Reke, kjer je imel štab, general grozil z raketiranjem Jelšan, če mu slovenska mejna milica ne bo nehala pregledovati vozila, ki so dostavljala hrano in druge potrebščine karavlam na Koprskem in Sežanskem, kjer so še, po umiku vseh ostalih enot JLA,  do nadaljnjega domovali graničarji. Ker sem se bil sestal s Čadom na pogajanjih med našimi obrambnimi silami in JLA 29.junija v Kopru, ko je bil dosežen dogovor  o umiku njegovih okrepitev s Črnega Kala in umiritvi razmer po jutranjem streljanju na Škofijah, ko so bili ubiti trije njegovi vojaki, sem ga po telefaksu spomnil na oni dogovor, se mu zahvalil za pomirjevalno vlogo, ki jo je bil takrat odigral in ga pozval k preklicu novih groženj, kar je kasneje tudi storil.

V diplomaciji so priznanje zaslug nasprotne strani, pohvala in zahvale, del pogovorov in bontona, toliko bolj, ko si prizadevaš za nek cilj.

Torej to je resnica te zgodbe in ozadje te zahvale. Sicer moji someščanke in someščani vse to vedo in ko so me 4 leta kasneje izvolili za njihovega župana ter v nadaljevanju tudi tri krat za njihovega poslanca in enkrat za evroposlanca, so mi jasno povedali, da sem bil ravnal povsem v skladu z njihovimi pričakovanji in željami po čim manjših posledicah osamosvojitvene vojne na njihov vsakdan, oziroma po čim bolj mirnem prehodu v novo pravno in družbeno ureditev, v novo demokratično, neodvisno, samostojno Slovenijo.

Da, in pozabili ste napisati, da sem bil med podpisniki Deklaracije za mir, tudi zato, ker je bila občinska skupščina leto pred vojno in nekaj mesecev pred plebiscitom, sprejela s podporo vseh strank, tudi vseh Demosovih, Izjavo o demilitariziranem statusu Kopra. Toliko v vednost. Srečno.

SDSovci vse bolj neverjetni!

SMISLA ZA HUMOR PA JIM RES NE MANJKA!

Grizejo, grizejo in grizejo…"Chi si ferma e' perduto! Kdo se ustavi je izgubljen/ mrtev!"... kot bi dejal nekdo, ki se ga zlasti Primorska ne rada spominja. In tudi pri SDSu ni popuščanja, ni pristajanja na pravila in okoliščine v katerih se ostala Slovenija giblje, ni tolaženja z doseženim.

Ustavno sodišče jim je, s razveljavitvijo pravnomočne obsodbe Janezu Janši v zadevi Patria in sklepa Državnega zbora ki je le temu odvzel mandat potem ko je bil pristal v zapor, dalo neko zadoščenje, poplačalo trud, ki so ga bili vložili s pravno in politično bitko v dokazovanju (zame neobstoječe!) krivičnosti in politične motiviranosti  pregona zoper njihovega vodjo. A jim vseeno ni dovolj. Kot, da zgodovina ne bi poznala vrste primerov ustavno spornega odločanja, tako na sodiščih kot v parlamentu in vladi, od katerih kar nekaj odmevnih so jih bili zakrivili sami, ko so bili na oblasti (glej krivice izbrisanim ali ZUJF), pa ni nihče od njih zato odgovarjal in odstopil, so najprej zahtevali glavo predsednika Vrhovnega sodišča Masleše in ostalih, ki so sodelovali pri oblikovanju sodb, nato še predsednika Državnega zbora Brgleza in ostalih poslank in poslancev, ki so bili glasovali o prenehanju mandata Janeza Janše. Ker seveda nihče od pozvanih ni temu pričakovanju sledil in se Janši in SDSu tudi ne opravičil, kar pove veliko o tem kaj si mislijo o tovrstnih sodbah škrlatnih tog, ki se jim moraš pač ukloniti a ne nujno z njimi soglašati, so zdaj zahtevali še vrh s tremi najvišjimi predstavniki države, oziroma s predsedniki Republike, parlamenta in vlade, da bi terjali od njih popravo krivice, ki naj bi se jim zgodila s tem, da so danes le največja opozicijska stranka v Državnem zboru ne pa absolutno največja. Prepričani so namreč, da ko sodstvo ne bi preganjalo njihovega predsednika in ga odstranilo iz volilne kampanje, bi danes imeli oni parlamentarno večino, vlado in oblast in bi se vsej naciji godilo bolje. Samozaverovanost za umret! Sam ostajam prepričan, da prav afera Patria in obsodba JJ sta dodatno prispevali k promociji SDSa in njenemu drugemu najboljšemu rezultatu na zadnjih volitvah. Ilustriram z enim samim primerom v svojem kraju: sosed, ki ni bil nikoli prej volil za Janšo se je tokrat odločil drugače, prav zato, ker ga je videl kot mučenika in žrtev zanj pretirano vnetega ravnanja organov pregona.

Smo torej na terenu špekulaciji tako z ene kot z druge strani. Ne ve se, kaj bi se zgodilo, ko bi Janša enakopravno sodeloval s tekmeci v volilni kampanji. Marsikdaj so mu delnice zrasle, ko je molčal, oziroma ga ni bilo slišati, in obratno!

A ne, v kaj takega njegovih vernikov ne moreš prepričat.

Celo nelegalne in nelegitimne bi naj bile zadnje volitve, ker je bil on na Dobu. Tako so jih razglasili že v času kampanje, a so vseeno vanjo sodelovali. Enako so zatrdili, ko so pristali za Stranko Mira Cerarja (kaj bi rekli, ko bi zmagali?) in napovedali bojkot parlamenta, a da bi vrnili mandate in solidno plačana delovna mesta niti slučajno. Koherentnost za umret!

Pravzaprav so ves čas sporočali, posredno ali neposredno, da so edini, ki si ta mesta zaslužijo, da so edini legalno in legitimno izvoljeni, da bi jih bilo še več, ko bi bil z njimi JJ, da oblast pripada izključno njim!

Zato tudi ta nova ofenziva, ki pa zagotovo ni zadnja. Razmišljajo baje tudi o impeachmentu, oziroma ustavni obtožbi zoper enega ali kar vseh treh predsednikov – tako je slišati – in ker ni številk, da bi se izšla, o zahtevi za ustavno presojo zakonitosti zadnjih volitev, kar pomeni da si želijo njihovo razveljavitev in posledično razveljavitev vsega ker je bilo od volitev do danes odločeno, sprejeto, storjeno. Morda tudi pomladitev vseh prebivalcev naše lepe deželice za leto dni. Ne bi bilo slabo, mar ne?

V svojem pismu Pahorju, Brglezu in Cerarju, SDSovci opozarjajo- citiram – "Ustvarjate ali dopuščate oblikovanje okolja, ki nima nobene zveze z demokracijo in poštenim tekmovanjem za naklonjenost volivcev in ki Slovenijo postavlja na raven demokratur brez resne opozicije".

Soglašam z zadnjo trditvijo, da postajamo država brez resne opozicije, vsaj na desnem bregu ne, za katero pa trdim, kar tudi SDSovsko pismo dokazuje, da si položaj spodkopava sama in da trije glavni nosilci oblasti nimajo pri tem nič. Kje ste stari, dobri, krepki SDSovci s prejšnjih sklicev? Grizli ste tudi vi, do onemoglosti včasih, a vsaj takih fars, kot je tole pismo, ne pomnim, da bi si jih privoščili.

Vlada spet gluha do Istre!

»SRAMOTA: Ljubljana znova kaže svoj obraz! Gašperšič: Če vas motijo turisti se izselite v naravo!«

Tako spletni časopis Regional Obala naslavlja članek o odzivih domačinov na izjavo ministra za infrastrukturo in promet minuli četrtek na parlamentarni razpravi o smiselnosti in koristnosti vinjetnega sistema za pred tednom dni in po 10 letih gradnje odprt markovški predor.

Ve se, da se prebivalci slovenske Istre, ki se v glavnem vozarijo med Koprom in Piranom in gredo bolj poredko v »kontinent« oziroma v Ljubljano in drugod s koriščenjem avtocestnega omrežja, ne opremljajo z vinjetami, ki vendarle stanejo in utegnejo biti strošek, ki se ti ne povrne. Enako tranzitni turisti, ki predvsem iz Italije gredo na Hrvaško. Za teh borih 25 km, kolikor je dolga pot od meje do meje, se večini ne splača kupit vinjete in zato že obvlada alternative poti. Ko prideš v Koper preko Škofiji in Bertokov, če si namenjen na mejni prehod Dragonja nadaljuješ po lokalni cesti do Slavčka in se priključiš na Šmarsko cesto pa naprej, če želiš na Sečovlje pa pri Semedeli zaviješ na obalno cesto do Izole in nadaljuješ vse do Sečoveljskega prehoda. Utečena praksa, ki je obče sprejeta in nikogar ne vznemirja.

A z odprtjem predora Markovec in s prenosom obalne (doslej državne) ceste v last in upravljanje občinama Koper i Izola, ki jo nameravata s časoma nameniti vsem drugim potrebam kot prometu, konkretno pretvoriti v veliko, 4 km dolgo plažo, oziroma površino, kjer bodo avtomobile zamenjali objekti za turistične, športne, rekreacijske in druge prosto časovne dejavnosti, se bodo prometni običaji in tokovi korenito spremenili. Če ne boš več mogel iz Kopra v Izolo ali obratno po obalni cesti, boš moral samo za uporabo markovškega predora kupit vinjeto, tako kot potujoči po celotni državi, ali koristiti vzporedno višinsko cesto preko naselja Markovec, kar pa pomeni za tu živeče ljudi hudo prometno obremenitev na katero zagotovo ne bodo pristali. Res da je glavna pot na Bolnišnico Izola in obvoz obalne ceste, a to le izjemoma. Če naj postane to redno, bo prišlo do upora! Tega prebivalci Markovca preprosto ne bodo sprejeli in bodo težave, tudi zapore.

Dovolil sem si pisati že pred meseci ministru Gašperšiču in ga opozoriti na te okoliščine in razplete, tako kot so ga pravočasno posvarili tudi z občin Izola in Koper, zlasti izolski župan Kolenc, a odziv je bil enak, kot je še danes. »Predor Markovec se ne da izločiti iz vinjetnega režima, ne da bi krivico storil drugim!« z dodatkom: »Če bodo občine izvzele iz prometa obalno cesto, jo bodo morale nadomestiti z drugo!«

Halooo?! S katero?  Kot sem že napisal, cesta na Markovec, če želimo mir, odpade, druge pa je ni mogoče zgraditi, bodisi ker ni fizičnega prostora (noben prostorski načrt ga ne bo našel!), bodisi ker ni in ne bo denarja, vsaj ne onega, ki bi odtehtal pravico za uporabo markovškega predora tudi brez vinjete.

In medtem je prišla kot dobronamerna in celo profitno naravnana pobuda za uvedbo neke posebne, cenejše vinjete za lokalne voznike, zlasti študente, ki dnevno ali pogosteje potujejo le lokalno in ki bi veljala samo za inkriminiran predor. Enako, da ne bi delali krivic drugim državljankam in državljanom RS, bi rešili zadevo za koristnike ljubljanske obvoznice in drugih nekaj odsekov avtocest in hitrih cest, kjer je problematika podobna . Modro in podjetno. Rešili bi to zagato in Darsu prinesli še nek, sicer ne velik a vendarle koristen denar.

A na parlamentarnem odboru za infrastrukturo, tako kot na ministrstvu, so tudi to pobudo zavrnili, ne da bi si vzeli, recimo, mesec-dva časa in jo podrobneje preučili. »Se ne da. Pika in konec!«

Ma, dragi gospe in gospodje z ministrstva in Državnega zbora, zlasti tisti, ki smo vas izvolili v Istri, tako se politika ne dela, tako se ne dela v korist napredka in blaginje katerima ste zaprisegli. Ne nazadnje, pogojno rečeno »lokalna dovolilnica« bi s primerno nizko, oz. dostopno ceno za koriščenje le predora (licitiram na pamet:  15-20 evrov letno?) nagovorila večino ljudi k nakupu in bi se nekaj malega nabralo na računu Družbe za upravljanje avtocest, vztrajanje pri svojem pa ne bo nikogar, ki že danes ne uporablja vinjete, prepričalo v to, da jo kupi (ponavljam: vožnja skozi 2 km dolg predor si letnih 110 evrov ne zasluži!) in ubiral bo raje cesto na Markovec z vsemi tveganji, ki ta izbira prinaša.

Ne, nisem za odcepitev Istre, kot to razmišljajo in predlagajo v nekih tukajšnjih malih strankah, a tudi ignorantski in podcenjujoči odnos vlade in parlamenta do našega prostora, za katerega pa zelo radi obe instituciji razglašata, da je strateškega pomena za vso državo, se mora enkrat nehati. Odstopanja od dogovorov in obveznosti glede financiranja solinarskega muzeja ter Monitoringa morja, zniževanje standardov pridobivanja znanja za pomorščake in poveljnike ladji, neodzivnost do namere Italije da vendarle zgradi uplinjevalnik zemeljskega plina v Žavljah, kažejo, da pristojna ministrstva in tudi vlada kot celota vlogi ki jo od njih pričakujemo v slovenski Istri niso dorasli. Bodite temu kos vsaj obalni poslanke in poslanci! Proaktivni in prava vez med lokalnim utripom in nacionalno politiko ne glede na strankarsko izkaznico. Zato smo vas izvolili!