venerdì 18 ottobre 2024

Nič novega. Smo to kar smo!

 

Dvoličnosti Zahoda, ki se jih niti ne sramuje, vse glasneje kličejo po miru!

 

Na sporedu enega od naših tv kanalov je bil minule dni OFFICIAL SECRETS. Enkratna Keira Knightley je odigrala vlogo angleške žvižgačice Katherine Gun, ki je 2003 prva razkrila medijem umazane rabote s katerimi je britanski premier Tony Blair skušal pridobiti zakonitost za načrtovani ameriško-britanski napad na Irak. Z Georgeom Bushem mlajšim sta se trudila, z lažmi, prirejenimi dokazi, poskusi podkupovanja in izsiljevanjem nagovoriti čim več nestalnih članic Varnostnega sveta Združenih Narodov k temu da bi napad podprle. Jima ni ratalo, kot vemo, a sta ga vseeno izvedla. Vojna je trajala 9 let, žrtev med Iračani je bilo okoli milijon, nekaj manj kot 50 tisoč med ameriškimi in britanskimi vojaki. Bilo je kršeno mednarodno pravo, bila je kršena Ustanovna listina OZN. Formalno-pravno gledano, povsem enako nezakonito kot je bil ruski napad na Ukrajino 24. februarja 2022.

Zakaj preklicujem v spomin tisto kriminalno zgodbo izpred 21 let? Prvo ker so bile ZDA in Združeno Kraljestvo prvi državi, ki sta z gnusom razglasili rusko početje 2022 za sesuvanje mednarodnega pravnega reda. Sledila jim je takoj Evropska unija in mi z njo. Obtožba na račun Kremlja utemeljena, toda s katerega pulta?

In če preidem konkretno k nam, tudi mi nismo pri tem nedolžni. S pridružitvijo Vilenski izjavi, oz. tako imenovani »skupini voljnih«, smo ameriško-britansko krvavo intervencijo podpirali, vedoč celo za njeno nezakonitost, in še danes se za to sramoto Iračanom in svetovni javnosti nismo opravičili, medtem ko smo rusko na sosedo z enako vnema obsodili in odločno prispevali k sankcioniranju napadalca, torej Ruske federacije.

Recimo, da tokrat ravnamo prav, toda znova ne povsem, če se izmerimo v odnosu do še ene vojne, ki poteka sočasno z ukrajinsko, do one v Palestini. Pohvalno, da smo Palestino končno priznali, za razliko od mnogih drugih članih Evropske unije, pohvalno da je naš premier na Generalni skupščini OZN zabičal Natanyahuju naj s pobijanjem že enkrat neha - V Gazi in na Zahodnem bregu je v tretjini časa ruske agresije pobil 4 krat več civilistov in 8 krat več otrok, kot je to Putin storil Ukrajincem - a proti izraelski vladi še nobene sankcije in jo Zahod celo še naprej oborožuje. No, Slovenija, kolikor vemo, ne, a tudi ničesar ne reče onim, ki to počno. Šele po napadu na modre čelade UNIFIL-a v Libanonu, so se oglasili pri evropskih vladah zagovorniki kaznovanja Izraela in rekel sem si »končno«, toda z vprašanjem: »Čemu šele zdaj, ko so poizkusili izraelsko grobost in neizprosnost »naši«, evropski pripadniki sil OZN-a, in ne ko so vojaki z Davidovo zvezdo v Gazi dnevno pobijali, ker še vedno počno, 100 in več Palestincev, 70 žensk in otrok? Šele zdaj sem zaslišal besedo »sankcije«, ki pa zaenkrat ostaja le beseda.

Minule dni je samostojni poslanec Levice Miha Kordiš, vložil v parlamentarno proceduro Priporočilo Vladi Republike Slovenije za prekinitev sodelovanja Slovenije v vojni v Ukrajini ali drugod in začetek demilitarizacije Evrope. Dokument nekako nadgrajuje poziv s podobno vsebino, ki ga je njegova stranka, preko ust poslanke Sukičeve, a povsem mimo Kordiša – kot je znano, so se v poslanski skupini s slednjim razšli – prek kakim tednom naslovila na vlado. Za marsikoga zagotovo preambiciozna ali celo utopična zamisel,  za koga drugega kapitulantska do »ruske pošasti« in izdajalska do evropskih vrednot. Toda edina razumna k rešitvi, kar se v zvezi s to vojno, še rešiti da. To pa je evropski mir! Zato sem malenkostno prispeval k njenemu snovanju in jo podpisal. Poziva med drugim k ustavitvi vseh oblik vojaške pomoči Ukrajini, kar ves čas že skoraj dve leti zagovarjam, ker kontinuirano oboroževanje, tudi z najbolj sofisticiranem orožjem, ruskega napredovanja v Ukrajini ne ustavlja, podaljšuje pa agonijo Ukrajincev in Evropsko unijo vse bolj potiska k neposrednemu spopadu z Rusko federacijo. Sledi seveda vprašanje: naj se torej Ukrajina preda, ker sama bremena te vojne ne zmore? Odgovorim z besedami papeža Frančiška: »Bela zastava ni ponižujoča predaja, Ko vidiš, da si poražen, da se stvari niso izšle, je treba imeti pogum za pogajanja.«

 


Nessun commento:

Posta un commento