stotnik Kodermac v bran Goloba!

 

https://www.dnevnik.si/1043054015/Pisma%20bralcev/za-mirovnike-odprta-le-parlamentarna-vrata-2

Za mirovnike odprta le parlamentarna vrata, 3.

Naj uvodoma sporočim, da nas je minuli četrtek predsednica Državnega zbora sprejela in pozorno poslušala vse kar smo ji imeli povedati v zvezi z slovenskim odnosom do vojne v Ukrajini, ki je po našem mnenju vse prej kot mirovniški, oziroma zvest 124. členu ustave, ki zapoveduje, da »Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«. V celoti namreč sledimo vojno-hujskaškim odločitvam, ki jih sprejemajo v Bruslju, v sobanah Nata in Evropske unije, ne dvomimo, da po željah ali diktatu ZDA, ki vojno morijo samo podaljšujejo, odnose z Rusko federacijo pa potiskajo k vrelišču do vse bolj verjetnega neposrednega oboroženega spopada, Bog ne daj, jedrskega. Toda tudi po takem vse bolj zaudarja. Pozdravili smo mirovniška prizadevanja madžarskega premiera Orbana, konkretno njegovo nedavno poizvedovalno pot v Kijev, Moskvo in Peking, - k Trumpu na Floridi še ni bil - ter obžalovali, da Slovenija česa takega ne zmore, ne zna ali noče. Še huje, naš premier Golob je v Washingtonu na vrhu Nata ob  njegovi 75. obletnici, celo podprl načrte glavnih odločevalcev zavezništva, na čelu z Bidnom, da bi vpliv in vlogo »svetovnega policaja« izvedli v polno, z razširitvijo še na indo-pacifiški prostor, v očitno konfrontacijo s Kitajsko, ki jo je generalni sekretar Nata Stoltenberg kar obtožil sodelovanja z Rusko federacijo pri agresiji na Ukrajino. Še en dokaz, da vse bolj nas Severnoatlantsko zavezništvo potiska k globalnemu spopadu. Zdaj pa kratek odziv na pisanje Jordana Kodermaca, ki kot stotnik Slovenske vojske, z znanjem, ki ga izpričuje, sami vojski ne more biti v zgled. Da mene in somišljenike »močno moti članstvo Slovenije v Natu…«  je odkrivanje tople vode. Bil sem proti temu članstvu ker sem vedel kam nas je peljalo, že na referendumu 2003. Glede drugih mednarodnih organizaciji, ki odločno obsojajo agresijo Ruske federacije na neodvisno Ukrajino, te tako hude motnje ni, saj početje Putina tudi sam obsojam, ugotavljam pa, da nadaljevanje s sankcijami proti Kremlju in z oboroževanjem Ukrajinskega odpora ne prispeva v ničemer h končanju vojne, ali k porazu okupatorskih sil – igranje z najmočnejšo jedrsko velesilo na planetu je igranje s hudičem! – ampak razmere tako v Ukrajini kot na splošno v Evropi in svetu samo zaostruje, upati je le, da ne to točke, ko bi komu počil film in se zgodil incident z nepopravljivimi posledicami. Ugotavljam tudi da gospod, ki mi ugovarja, je bil v šoli pri zgodovini bolj slab. Da v Evropi nismo imeli vojne 80 let, zahvaljujoči Natu? Halo? Smo jih imeli v desetletju 1991-2000 in bile so še bolj krvave in genocidne (Srebrenica), kot sedanja v Ukrajini. 10 dnevno tudi mi doma. Prej je bil mir, ja, a ne po zaslugi Nata, temveč ravnovesja moči z Varšavskim paktom in kar se nas tiče, neuvrščenosti SFRJ. Omenjena vojaško-politična bloka sta pravzaprav bila, od konca druge svetovne vojne pa do padca berlinskega zidu 1989, v stalni vojni, sicer hladni, ki se pravzaprav niti ni končala, in trdim, da nam Nato in EU, z vodstvom zadnjega mandata,  prej kot da bi nam zagotavljala mir nas potiskata v vojno z Rusko federacijo in izpostavljata globalnemu spopadu. Gospod stotnik se ni dal poučiti o dogajanjih, okoliščinah in vzrokih 13 dni trajajoče kubanske krize 1962 leta, pozablja tudi na enako početje, kot je rusko v Ukrajini, ZDA in Združenega Kraljestva, celo z našo, slovensko podporo (Vilenska izjava), v Iraku 2003. 9 let, milijon mrtvih! Pa dodajmo ameriški-francoski poseg v Libijo in še in še bi jih našteli, s strani Zahoda, vsi v nasprotju z mednarodnim pravom in ustanovno listino OZN. Soglašam, Kodermac, da za mirovnike se ne morejo razglašati tisti, ki podpirajo agresorja. In mi agresorja ne podpiramo – naj ponovim še enkrat: ga obsojamo! – pozivamo le odločevalce o tej vojni k iskanju poti, z občutkom možnega in realnega, k njenemu čimprejšnjemu koncu, morda res tudi za ceno kakega izgubljenega ozemlja s strani Ukrajine in kršenega člena mednarodnega prava, da nas strasti in vojno dobičkarski apetiti ne zapeljejo v močvirje iz katerega ven se več ne bo dalo.