KDAJ STREZNITEV?
Volitve za
Evropski parlament so mimo, vemo kaj so med drugim sporočile evropskim
vladajočim elitam, v Franciji najbolj, a tudi v Avstriji, Nemčiji in še kje, da
je zadnji čas, da se z Rusijo sklene mir v Ukrajini in sicer v odnosih z
Zahodom.
Sem vse prej kot
vesel, da to sporočilo prihaja iz okrepljene skrajne desnice, ki bo gnev lastne
narave in biti zlila na vse kar je dobrega in naprednega v evropski družbi, še
posebej na sočutje, kolikor ga je še, do ne-Evropejcev, ki prihajajo k nam , da
bi ubežali vojnam, represijam in lakoti in se čutili kot mi, ljudje.
Bolj sem upal, da
bodo do tega spoznanja, da nas politika, ki jo vodita Nato in Evropska unija do
vojne v Ukrajini vse hitreje oddaljuje od miru in vodi k neposrednemu spopadu z
Rusko federacijo, in to skoraj zagotovo jedrskemu, prišli trenutni odločevalci,
od vrhov obeh zvez do vlad članic. Toda se to ni zgodilo, še huje, kot da bi
bilo z volitvami vse v redu, so tudi najnovejša opozarjanja iz Kremlja kako se
utegne odzvati v primeru, da bi se država počutila ogroženo, gospe in gospodje,
ki vodijo Nato in EU, od Stoltenberga do Leynove, od Macrona do Scholza, od Trudeaua
in Sunaka do Melonijeve, pa ne pozabimo na glavnega pokrovitelja Bidna, vsi
zbrani minule dni na vrhu G7 v Apulji, povsem preslišali. Enako obrambni
ministri Nata v Bruslju. Vsa ta druščina je v en glas obljubila Zelenskemu vso
nadaljnjo in dolgoročno tudi vojaško podporo v vrednosti 40 milijard evrov letno,
z orožjem, ki lahko udari po ruskem ozemlju in s črpanjem celo iz ruskega
zamrznjenega premoženja. Dodatno so v celoti prevzeli nase, s čimer so
razbremenili neposredne odgovornosti ZDA, koordinacijo dobav orožja. Vse bolj
brezglava igra z ognjem!
Edini, ki je
Stoltenbergu rekel »Nas pri nadaljnji
vojaški pomoči Ukrajini ne bo in tudi sposodili ne bomo za ta namen svojega zračnega prostora« je bil madžarski
premier Orban, tako da se je generalni sekretar zavezništva zadovoljil že s
tem, da vsaj veta ni bilo pri sprejemanju sklepov.
Zakaj česa takega
Slovenija ne zmore? Kje je naša suverena volja? Ali tudi mi ne razumemo, ne
dojamemo, se nam ne svita, kam ta vse bolj nori zahodni vlak drvi? Kaj nam
povedo volitve in javljanja iz Moskve?
Da, Rusija je
agresor, in Ukrajina žrtev agresije, a se slednja ni zgodila - če parafraziram
Guterresa ob izraelski na Gazo - v prazen prostor. To seveda je ne opravičuje, a
dejstvo je, da jo je nujno ustaviti preden bo prepozno in ustaviti jo je možno
le s pogajanji! Tudi v tem smislu Putin pošilja signale, ki jih ne gre
spregledati.
V naših, domačih vrstah
je zmagala opozicijska desnica, ki je vse prej, kot za tako pot, pri čemer pa
se v bistvu ne razlikuje od večine koalicije.
Enako držo ohranja
etablirani medijski prostor, zlasti RTV, ki je že zdavnaj zaprl vrata onim, ki
od samega začetka vojne v Ukrajini pozivamo k drugačnemu pristopu do nje.
V zameno dobimo
dokumentarec »Panika na Vzhodu«, ki nas s prikazovanjem stanja duha na Finskem,
Poljskem in v Litvi prepričuje, da se
moramo Rusov bati tudi mi. Seveda, če bomo kot člani Nata in EU nasedli tej
psihozi in evidentni propagandni vojni ter še naprej slepo sledili vsemu, kar
odločajo močnejši v Washingtonu in Bruslju.
To madžarski
predsednik vlade dobro ve, zato korak nazaj, zato previdnost, zato izstop in
vlaka namenjenega v pogubo, morda v nepovrat. In na vodko k Putinu.
Imeli smo pogum in
srce, da smo priznali Palestino, pri čemer smo vedeli, da ne bomo deležni
pohval iz ZDA, Nemčije, Avstrije, Češke, da ne omenim Izraela. Dvomim da smo
kako prejeli od vrhov Nata in EU. A smo si končno upali, ker smo vedeli da je
bilo tako prav!
Odločimo se enako
še enkrat, spoznajmo, da nas dosedanja smer odzivanja do vojne v Ukrajini vodi
vse dlje od miru in sporočimo Bruslju, da bomo sodelovali pri pomoči napadeni
državi samo humanitarno ter, ko bo čas, pri njeni obnovi, a nič več vojaško.
Pokažimo smer
prebujanja, treznjenja, spametovanja, spoznanja, da ko »Rdeči telefon« med
Washingtonom in Moskvo več ne zvoni, je čas da v Kremelj pokliče Evropa in
napove obisk.
Nessun commento:
Posta un commento