Pismo predsednici Republike

Lep pozdrav z morja, gospa predsednica,

Poslušal sem sinoči vašo izjavo v Kijevu, da ""Se ve kdo je agresor, kdo je grobo kršil ustanovno listino Organizacije Združenih narodov. To je Rusija. Zato bo Slovenija podpirala Ukrajino na njeni poti. Če namreč popustimo pri enem samem agresorju, se bo svet podrl kot domine."

S tega sklepam, da zgodovina ni bil vaš najljubši predmet. 2003 se je zgodila, mimo vseh pravil mednarodnega prava in ustanovne listine OZN, celo na osnovi laži, oz. zavestno prirejenih dokazov, agresija na Irak. Vedelo se je kdo je bil agresor, pravzaprav dva. To so bile ZDA in Združeno Kraljestvo, ob podpori širše zahodne koalicije, tako imenovane "voljnih". In zraven je bila tudi Slovenija (Vilenska izjava!). Pa se svet ni podrl. Zgodila sta se tudi Afganistan in Libija, vojne pustolovščine in agresije vse brez mandata OZN in to s strani Zahoda. Pa se svet di podrl.

Že 80 let Izrael okupira večji del Palestine in širi svoje naselbine v nasprotju z ustanovno listino OZN in vseh resoluciji VS ali GS OZN. V Gazi že deveti mesec izvaja genocid nad palestinskim ljudstvom, v posmeh mednarodnega in humanitarnega prava, resoluciji OZN in sodb ICJ in ICC. Pa se svet ni podrl.

Vse to vem da veste, a zavestno tajite, kar ni znak dobronamernosti. Veste tudi koliko civilistov in otrok je v 9 mesecih pobil Izrael v Gazi in na Zahodnem bregu in koliko jih je Rusija v dveh letih in pol pobila v Ukrajini. Toda Rusko federacijo kaznujemo z najhujšo izolacijo doslej, z 14. svežnji sankciji vseh vrst, z oboroževanjem z vse hujšim orožjem ukrajinskih braniteljev, z Izraelom pa še vodimo dokaj spoštljiv dialog, brez ene same neposredne in izrecne obsodbe, brez nikakršne mednarodne izolacije, brez ene same sankcije. Največ kar je Slovenija zmogla je bilo priznanje Palestine. Se vam vse to zdi sorazmerno, pošteno, načelno, dosledno? Res ne vidite dvojnih meril, hinavščine, oportunizma in krivičnosti?

Na proslavi Dneva državnosti ste spregovorila o najhujši nevihti, ki se nam bliža, a kljub temu vztrajate pri dosedanji drži, hodite po isti poti, ne da bi pomislila, še manj sugerirala na kako spremembo smeri, da bi črne in grozeče nevihtne oblake na obzorju pravočasno razblinili.

Če pri tem agresorju, ki ga imate na piki in ki razpolaga z najhujšim jedrskim arzenalom na planetu, ne bo popuščanja in vsaj minimalnega razumevanja za okoliščine in razloge, ki so mu narekovali agresijo, za odgovornost, ki jo imamo pri tem tudi mi kot člani Nata in EU, tvegamo res, da se svet podre, pa ne kot domine, ki jih lahko znova sestaviš, ampak v prah. Lep vikend voščim.

Aurelio Juri

Koper, 29.6.2024

Je imel Tonin prav?

 

Palestina znova sama in zapuščena

 

Težko mi gre iz ust, a priznati bo treba da je imel Matej Tonin prav, ko je dejal da s priznanjem Palestine si bo Slovenija le pilatovsko umila roke. Samo priznanje je bilo sicer nujno, vitalnega pomena za Palestince, potem ko se je na to dejanje čakalo dolga desetletja in so vse dosedanje vlade, ki so nanj prisegale, iskale  »primeren čas!«, a ga nikoli niso našle, toda njegovi zagovorniki smo pozivali obenem k nadaljevanju prizadevanj naše oblasti, da bi palestinskemu ljudstvu ne le priznali pravico do samoodločbe in lastne države ampak ga tudi zaščitili pred že skoraj 10 mesecev trajajočo genocidno samovoljo Izraela, oziroma Netanyahja prisilili k zaustavitvi morije v Gazi ter k umiku njegovih sil s te enklave.

Še danes čakamo od naših najvišjih predstavnikov jasno, nedvoumno, izrecno ter neposredno obsodbo izraelskega početja, kakršno so izrekli na račun Ruske federacije, ko je napadla Ukrajino, pri čemer, ne pozabimo, da je Izrael v tretjini časa ruske agresije pobil tri krat več civilistov in sedem krat več otrok v Gazi, kolikor jih je Rusija pobila v Ukrajini.

A nič, znova so vsi reflektorji usmerjeni na ukrajinskega vršilca dolžnosti predsednika Zelenskega, ki se v Bruslju vede, kot bi mu bilo zaupano vodenje tudi Evropske unije in, seveda ravna prav, če se mu vsi klanjajo, od vrhov povezave do voditeljev članic, ki kar tekmujejo med sabo, kdo se mu bo bolj prikupil, kdo bo z njim podpisal boljši »varnostni sporazum«.

Morda sem do koga krivičen, a tako je videti, ko spremljamo poročanja iz evropske prestolnice. Posedanje glavnih protagonistov, izjave o neomajni finančni, vojaški in gospodarski podpori Ukrajini, nov, 14. sveženj sankciji proti Kremlju, polastitev 50 milijard evrov zaseženega ruskega premoženja za nadaljevanje nakupov orožja takšnega kot si ga Zelenski želi in  še vedno nihče, razen Orbana, ki bi se vprašal ali je vse to početje, kateremu dodajmo še sklepe, ki jih sprejema zveza Nato, pametno, ali vodi k ruskemu porazu in umiku iz zasedene Ukrajine, ali prej nasprotno, k zaostrovanju razmer, oziroma k eskalaciji vojne do prvega, povračilnega in neposrednega udara Rusije na ozemlje same Evropske unije in Nata? Odzivi iz Moskve govorijo bolj v prid drugega scenarija. Ker tega tudi pri nas doma, od predsednice Republike, do predsednika Vlade in zunanje ministrice, ni videti, da bi razumeli, jih znova sprašujem, ali živijo in delajo kar delajo v veri, da Putin blefira? Toda beremo obenem, da na UKC izdajajo navodila k pripravi osebja na vojne razmere in na slovesnosti ob Dnevu državnosti, je Nataša Pirc Musar, vendarle opozorila da smo pred morda najhujšo nevihto doslej. Če je torej vsaj nekaj tega zavedanja, čemu drvimo naprej po nespremenjeni poti?

Kaže da nam ni niti jasno, da če že do vojne pride, ne bo ena od vojn, kakršne je Evropa doživela in pretrpela v prejšnjem stoletju, ko je odšlo k večnim pašnikom »le«  20% Evropejcev, 80% pa jih je preživelo in živelo dalje. Rusija nima moči se spopasti z Zahodom s konvencionalnim orožjem, ima pa jedrsko, celo 50 megatonsko vodikovo bombo Zar, več kot 3 tisoč krat močnejša od ameriškega Little Boya ki je zravnal Hirošimo, ali 10 kratnik vsega konvencionalnega streliva, ki je bilo uporabljeno v 2. svetovni vojni. In če pride do te nevihte - gospa predsednica - se iz nje ne bo pobral nihče! Človeštvo bo v najboljšem primeru zdesetkano, od Evrope pa bodo ostali le ruševine in pepel. Kot sem nekoč zapisal, če bo tovrstni projektil hiperzvočno letel na Aviano, naj zgreši in zadene moj dom, ker ubogi tisti, ki se bodo zatekli pod zemljo.

A naj se vrnem k Palestini in početju Izraela. Je pričakovati, spoštovani državni vrh, v relativno kratkem času, kako ukrepanje s strani Slovenije, v Varnostnem svetu OZN in na sedežih EU, morda samostojno ali s skupino podobno mislečih držav, proti nadaljevanju genocida v Gazi in k preprečevanju vojne z Libanonom, Bog ne daj še tudi z Iranom?  S strani Izraela, seveda. Ali je priznanje Palestine vse kar smo bili sposobni in zmožni storiti? Pa bomo, tako kot Nemčija in druge članice unije, le pozvali svoje državljane v Libanonu naj se čim prej vrnejo domov? Je to vse kar znamo?

 

 

 

POZIV DRŽAVNEMU VRHU REPUBLIKE SLOVENIJE

»Premislite: Vojni smo vse bliže!« 

 

Predsednica Republike Nataša Pirc Musar

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič

Predsednik Vlade Robert Golob

 

Spoštovani naslovniki!

Podpisani smo z drugimi državljankami in državljani RS globoko zaskrbljeni ob ravnanju evropske politike, poleg ameriške, glede vojne v Ukrajini. Slednja se nadaljuje že skoraj dve leti in pol, učinkov vseh dosedanjih ukrepov, ki naj bi napredovanje ruske vojske pri osvajanju ukrajinskega ozemlja ustavili in jo prisilili k umiku, ni videti, vztrajanje pri oboroževanju ukrajinskega odpora pa prispeva le k temu, da se ruskim silam napredovanje nekoliko otežuje, zagotovo pa  da se agonija ukrajinskega prebivalstva in vojakov, ukrajinskih in ruskih, na bojiščih, podaljšuje, širi in poglablja. Z njo tudi stanje negotovosti nasploh.

Vse to početje, ki mimogrede požira na desetine milijard davkoplačevalskega denarja, nas vse bolj približuje rdeči črti, onstran katere je lahko samo še vojna širših razsežnosti, evro-azijska, morda celo svetovna, in če svetovna, vemo, kakšna.

Pri vsem tem sodeluje tudi naša država, ne da bi zaskrbljena javnost opazila kakšno njeno suvereno dejanje iz odgovornega, samostojnega premisleka o smiselnosti takega sodelovanja. Prej nasprotno. V četrtek gre predsednica Republike v Kijev k ukrajinskemu kolegu na podpis varnostnega sporazuma med državama, ki nas bo še dodatno vpletel v neposredno odgovornost za nadaljevanje in posledice te vojne.

Res, da smo člani tako zveze NATO kot Evropske unije, a njuni politični vodstvi - ne dvomimo, da pod močnim vplivom, da ne rečemo diktatom Združenih držav Amerike - snujeta in vsiljujeta omenjeno politiko, in to s tezo, ki jo vse bolj širita v zadnjem obdobju: če pade Ukrajina, bo postala tarča Putinovih imperialističnih apetitov vsa Evropa, na kocki bo naša skupna varnost, in se zato moramo pospešeno oboroževati ter se pripraviti na vojno.

Francoski predsednik je v razmislek predlagal celo napotitev evropskih vojska v bran Ukrajine! In med orožjem, ki ga v zadnjem času Zahod dostavlja Ukrajincem, so tudi rakete dolgega dosega, ki po ruskem ozemlju lahko udarijo v daljavo do 500 km, ter bombniki F-16, ki se po opravljenih misijah vračajo na izhodiščna letališča – slednja pa niso v Ukrajini, ker tam ni pogojev. In ruski predsednik Putin je nemalokrat opozoril, da vsak kraj od koder je ozemlje Ruske federacije napadeno, lahko postane tarča povračilnih ukrepov. Iz tega je jasno, da s tako politiko Zahod s svoje strani širi in poglablja spor do nezamisljivih razsežnosti. Slovenska politika pri tem ne bi smela sodelovati!

Močno zaskrbljuje tudi najnovejša odločitev Severnoatlantskega zavezništva, da prevzame nase koordinacijo vseh nabav orožja za Ukrajino in operativno vodenje odpora, s čimer razbremenjuje neposredne odgovornosti pri nadaljevanju in zaostrovanju te vojne prvega provokatorja in  nasprotnika  Ruske federacije – ZDA!

Da je Rusija v tej vojni agresor, smo ponovili že nič kolikokrat in smo jo zato tudi obsodili ter priznali, da je Ukrajina žrtev! A ni le njena, je tudi ameriška in evropska žrtev. In kolikor kot država pri tem sodelujemo, smo soodgovorni tudi mi, državljanke in državljani Republike Slovenije.

Radi bi prišli z našim zastopstvom do vas, da se o vsem tem pogovorimo, da poskušamo razumeti, čemu tako vedenje naše države, in vam položili na srce odgovornost, ki jo imate, če se bomo tudi mi kar naenkrat znašli onstran uvodoma omenjene rdeče črte - ali zašli celo na pot v nepovrat.

V pričakovanju povabil prejmite naš pozdrav.

 

Podpisani:

Aurelio Juri, Spomenka Hribar, Maca Jogan, Ivo Vajgl, Uroš Lipušček, Jože P. Damijan, Rudi Rizman, Silvo Devetak, Matjaž Kmecl, Danijel Rebolj, Dušan Keber, Svetlana Slapšak, Božidar Slapšak, Primož Šterbenc, Karel Gržan, Miloš Šonc, Franco Juri, Nada Pretnar,  Matjaž Hanžek, Jože Pirjevec, Božidar Flajšman, Barbara Vodopivec, Bogomir Kovač, Marjan Šiftar, Franci Perčič, Barbara Volčič, Polona Jamnik, Remzo Skenderovič, Andrej Mašera, Andrej Bolčina, Ljuba Miljuševič, Franjo Žagar, Igor Kofol, Marjeta Kofol, Mitja Klavora, Andrej Cetinski, Janez Černač, Mira Hladnik, Miran Hladnik, Jadran Čalija, Milena Jesenko, Janez Jančar, Radovan Pejovnik, Nina Gale, Stane Lunder, Dragica Lunder, Igor Polajnar, Ana Jug, Vojko Gradišar, Primož Zgonc, Branko Petrič, Maja Najdič, Zdenka Najdič, Monishankar Singha, Edo Adrovič, Amila Adrovič, Mojca Drčar Murko, Igor Koršič, Peter Kovačič-Peršin, Lada Zorn

 

Kdo kaže več modrosti?

 

"Samo Ukrajina lahko odloči, kakšen mirovni sporazum je sprejemljiv" 

"Naj Ukrajina zbere pogum, izobesi belo zastavo in se začne s Rusijo pogajati o končanju vojne!"

  

Spoštovana ga. predsednica,

 

Obe izjavi dobro poznate. Nekdo, ki skrbno spremlja dogajanja okrog Ukrajine še preden bi zapadla v rusko agresijo 24.2.2022 in v že dve leti in pol trajajočo vojno, se sprašuje, pri katerem od dveh izrekov je zaznati več razuma, občutka za stvarnost in trpljenje ljudi, skrbi v prihodnost in modrosti? 

Brez zamere, a vas starejši kolega državnik močno prekaša.

Če bi bil vernik bi se malce pohecal s tem, da je Bergoglio, zavoljo funkcije, ki jo opravlja, Bogu najbližji zemljan in da če kdo ve, kaj nas čaka, je Bog. Ne bom se s tem pošalil, ker mi resnost te drame tega ne dovoljuje, tudi sam sem daleč od tega, da bi vedel kaj nas čaka, a me prevevajo občutki, ki mi jih pogojuje razumevanje vsega skupaj in ti so vse prej kot dobri. Pa nimam v mislih podnebja in dinamike ter pojavnosti njegovih sprememb. 

Občutki mi povedo, da vodilne elite na Zahodu, v Natu in Evropski uniji, razen izjem ala Orban, ne vem zavoljo česa, jemljete nekoliko prelahko in brezbrižno informacije ter ostale signale, ki prihajajo iz ukrajinskih bojišč in iz Moskve. Težko me boste demantirala pri tem, da vse dosedanje oboroževanje ukrajinskega odpora, tudi z najbolj sofisticiranimi ubijalskimi izumi, razmerje moči vojskujočih si sil ni spremenilo, da sankcije proti Putinovemu režimu, ga niso kaj hudo zabolele - bolj so nas, Evropejce - še manj odvrnile od tega kar počne in da so njegove grožnje z jedrskim odzivom v trenutku, ko bi se Ruska federacija počutila varnostno ogrožena, vse bolj resne. Si upate zatrditi, da blefira in da bo slej ko prej, zavoljo ravnanja Zahoda, na ukrajinskih tleh poražen?

Generalni sekretar OZN Guterres je skoraj takoj po začetku izraelskega pobijanja v Gazi dejal, da se Hamasovi napadi na Izrael 7.10. lani, niso bili zgodili v praznem prostoru in cenim Vas, da ste ga za to izjavo vzela v bran, a sama dobro veste, da tudi ruska agresija na Ukrajino se ni zgodila v praznem prostoru. Toda ne bova o tem.

Znana ste kot borka za spoštovanje vladavine prava in zagovornica načelnosti v politiki, toda v praksi pristajate tudi na odstopanja od teh vrednot, sicer bi nagovarjala k najostrejšim sankcijam tudi proti Izraelu, drži? Dvomim, da ne veste, da je v tretjino časa kolikor traja vojna v Ukrajini, Netanyahu pobil tri krat več civilistov in sedem krat več otrok med Palestinci, kot je to storil Putin med Ukrajinci. Ja, pač, realpolitik določa naše poglede na eno in drugo vojno. A uberite to pot tudi ob situaciji, ki nastaja po dveh in več letih spopadov v Ukrajini. Pokažite pogum in razum, ki ga je zmožen madžarski premier, če si že ne upate deliti poziva Svetega Očeta. "Našega orožja za Ukrajino ne bo več in tudi zračnega prostora za tovrstne dobave ne bomo sposodili! Pomagali bomo še naprej Ukrajini humanitarno in z razminiranjem ter po vojni pri obnovi razdejane države." To bi moralo biti vaše sporočilo iz Švice.

In verjemite mi, da nas je še veliko, ki tako mislimo.

Uživajte – kot bi rekel Kacin – kolikor še lahko.

 

Pozdrav iz Kopra

 

 

Aurelio Juri

 

 

Koper, 16.6.2024

Draga RS. Odidi s te ruske rulete

 

KDAJ STREZNITEV?

 

Volitve za Evropski parlament so mimo, vemo kaj so med drugim sporočile evropskim vladajočim elitam, v Franciji najbolj, a tudi v Avstriji, Nemčiji in še kje, da je zadnji čas, da se z Rusijo sklene mir v Ukrajini in sicer v odnosih z Zahodom.

Sem vse prej kot vesel, da to sporočilo prihaja iz okrepljene skrajne desnice, ki bo gnev lastne narave in biti zlila na vse kar je dobrega in naprednega v evropski družbi, še posebej na sočutje, kolikor ga je še, do ne-Evropejcev, ki prihajajo k nam , da bi ubežali vojnam, represijam in lakoti in se čutili kot mi, ljudje.

Bolj sem upal, da bodo do tega spoznanja, da nas politika, ki jo vodita Nato in Evropska unija do vojne v Ukrajini vse hitreje oddaljuje od miru in vodi k neposrednemu spopadu z Rusko federacijo, in to skoraj zagotovo jedrskemu, prišli trenutni odločevalci, od vrhov obeh zvez do vlad članic. Toda se to ni zgodilo, še huje, kot da bi bilo z volitvami vse v redu, so tudi najnovejša opozarjanja iz Kremlja kako se utegne odzvati v primeru, da bi se država počutila ogroženo, gospe in gospodje, ki vodijo Nato in EU, od Stoltenberga do Leynove, od Macrona do Scholza, od Trudeaua in Sunaka do Melonijeve, pa ne pozabimo na glavnega pokrovitelja Bidna, vsi zbrani minule dni na vrhu G7 v Apulji, povsem preslišali. Enako obrambni ministri Nata v Bruslju. Vsa ta druščina je v en glas obljubila Zelenskemu vso nadaljnjo in dolgoročno tudi vojaško podporo v vrednosti 40 milijard evrov letno, z orožjem, ki lahko udari po ruskem ozemlju in s črpanjem celo iz ruskega zamrznjenega premoženja. Dodatno so v celoti prevzeli nase, s čimer so razbremenili neposredne odgovornosti ZDA, koordinacijo dobav orožja. Vse bolj brezglava igra z ognjem!

Edini, ki je Stoltenbergu rekel »Nas  pri nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini ne bo in tudi sposodili ne bomo za ta namen  svojega zračnega prostora« je bil madžarski premier Orban, tako da se je generalni sekretar zavezništva zadovoljil že s tem, da vsaj veta ni bilo pri sprejemanju sklepov.

Zakaj česa takega Slovenija ne zmore? Kje je naša suverena volja? Ali tudi mi ne razumemo, ne dojamemo, se nam ne svita, kam ta vse bolj nori zahodni vlak drvi? Kaj nam povedo volitve in javljanja iz Moskve?

Da, Rusija je agresor, in Ukrajina žrtev agresije, a se slednja ni zgodila - če parafraziram Guterresa ob izraelski na Gazo - v prazen prostor. To seveda je ne opravičuje, a dejstvo je, da jo je nujno ustaviti preden bo prepozno in ustaviti jo je možno le s pogajanji! Tudi v tem smislu Putin pošilja signale, ki jih ne gre spregledati.

V naših, domačih vrstah je zmagala opozicijska desnica, ki je vse prej, kot za tako pot, pri čemer pa se v bistvu ne razlikuje od večine koalicije.

Enako držo ohranja etablirani medijski prostor, zlasti RTV, ki je že zdavnaj zaprl vrata onim, ki od samega začetka vojne v Ukrajini pozivamo k drugačnemu pristopu do nje.

V zameno dobimo dokumentarec »Panika na Vzhodu«, ki nas s prikazovanjem stanja duha na Finskem, Poljskem in v Litvi  prepričuje, da se moramo Rusov bati tudi mi. Seveda, če bomo kot člani Nata in EU nasedli tej psihozi in evidentni propagandni vojni ter še naprej slepo sledili vsemu, kar odločajo močnejši v Washingtonu in Bruslju.

To madžarski predsednik vlade dobro ve, zato korak nazaj, zato previdnost, zato izstop in vlaka namenjenega v pogubo, morda v nepovrat. In na vodko k Putinu.

Imeli smo pogum in srce, da smo priznali Palestino, pri čemer smo vedeli, da ne bomo deležni pohval iz ZDA, Nemčije, Avstrije, Češke, da ne omenim Izraela. Dvomim da smo kako prejeli od vrhov Nata in EU. A smo si končno upali, ker smo vedeli da je bilo tako prav!

Odločimo se enako še enkrat, spoznajmo, da nas dosedanja smer odzivanja do vojne v Ukrajini vodi vse dlje od miru in sporočimo Bruslju, da bomo sodelovali pri pomoči napadeni državi samo humanitarno ter, ko bo čas, pri njeni obnovi, a nič več vojaško.

Pokažimo smer prebujanja, treznjenja, spametovanja, spoznanja, da ko »Rdeči telefon« med Washingtonom in Moskvo več ne zvoni, je čas da v Kremelj pokliče Evropa in napove obisk. 

Palestino smo končno priznali!

 

Janša kot negativec v filmu

Tako odziv, ki sem ga prejel od prijatelja iz Madrida, ki je kot dober del španske javnosti in politike spremljal dogajanja v našem Državnem zboru ob sprejemanju akta o slovenskem priznanju Palestine. Bili smo s Španijo, kot vemo, pa tudi z Irsko in Malto - na mesto slednje je vskočila Norveška -, dogovorjeni, da bi ta korak opravili skupaj in dober teden prej, nato se je zgodil naš zamik, zavoljo bodisi, recimo jim, komunikacijskih šumov znotraj vlade, bodisi  različnosti v proceduri za tovrstne zadeve, zato tudi zanimanje španske politike in javnosti za usodo tega dogovora, ki je vendarle zdržal. Teden gor ali dol se da prebavit. In zaznala je Španija kdo je bil zlobnež pri tem, tako kot ga ali jih najdemo v vsakem trilerju ali akcijskem filmu.

Toda ta lik, ki je na ekranih vsakič poražen, na nedeljskih evropskih volitvah utegne zmagati. Tako mu namreč kažejo napovedi. Naj bi od svojih 9 kandidatk in kandidatov jih kar 4 poslal v Bruselj. Z dodanim enim iz Nove Slovenije, ki se ga tesno drži, kljub prisegi njenega predsednika Tonina, da nikoli v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša, bi slovenska desnica odkorakala v nov petletni mandat v Evropskem parlamentu s kar 5 imeni. 2 mesti naj bi si zagotovila trenutno največja vladna stranka, Golobova Svoboda, po 1 Socialni demokrati in izven parlamentarna stranka Vesna.  Pa se sprašujem, kako to, da slovensko volilno telo, ki je že dolgo pred torkovim priznanjem palestinske države v DZ v ogromni večini navijalo za to dejanje in ga danes pozdravlja, bo v nedeljo nagradilo tisti del političnega korpusa, ki mu nasprotuje in je dalo vse od sebe, s poskusom zlorabe posvetovalnega referenduma in drugimi proceduralnimi manevri, da bi priznanje onemogočilo, češ ne bo v ničemer pripomoglo h končanju morije v Gazi, bo pa škodovalo našim nacionalnim interesom. Pazimo, SDS in NSi, odkar traja sedanja izraelska ofenziva na Gazo - bilo jih je kar nekaj v vsem času večne izraelske okupacije palestinskih ozemelj - nista izrekli ene pikre na račun Netanyahujeve vlade, in krivita za masaker že 36 tisoč Palestincev, od teh 2/3 žensk in otrok, izključno  gibanje Hamas. Gluhi sta povsem tudi na resolucije VS in GS OZN in na sodbe Meddržavnega sodišča (ICJ) in Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), oz. proti pregonu odgovornih za genocid, ki poteka nad palestinskim ljudstvom.

Z eno od njunih trditev se vendarle vsaj delno strinjam. Resda priznanje Palestine, ki je po svojem in zlasti za Slovenijo vsekakor zgodovinskega pomena, ker prvo dejanje ki gre povsem navzkriž z izraelsko politiko in vrši dodaten pritisk na Natanyahujev režim, toda bojim se, da morije ne bo ustavilo, morda jo malce, upajmo, vsaj upočasnilo. Tudi ker se sovpada z Bidnovim načrtom za prekinitev ognja v Gazi. A ker izraelski premier vztraja pri totalnem uničenju Hamasa, česar omenjeni predlog ne vsebuje, zato ga celo Hamas podpira, obstaja velika verjetnost da se bo pokol nadaljeval. A kdo verjame, da bo ameriški predsednik odreagiral? Da, obžaloval bo, spregovoril o zamujeni priložnosti, a v isti sapi znova obljubil polno podporo Izraelu in požel aplavz prisotnih. Nenazadnje sta včeraj ZDA in Izrael sklenile 3 milijarde dolarjev vredni dogovor o nakupu 25 naprednih nevidnih bojnih letal F-35 medtem ko je Predstavniški dom ameriškega Kongresa odobril sankcije proti ICCju, če bo to preganjalo ameriške državljane ali državljane zavezniških držav, ki niso njegove članice.

Se bomo torej zadovoljili s priznanjem Palestine, ali začeli končno razmišljati in pozivati ostale članice EU, vsaj podobno misleče, od Španije, Irske in nečlanice Norveške dalje, k sprožitvi sankciji proti odgovornim za ta masaker, ki že dolgo presega po številu pokončanih nedolžnih življenj tako Srebrenico kot vojno v Ukrajini? Prepoved dobave orožja Izraelu, zamrznitev njegovega premoženja in bančnih računov na območju povezave, prekinitev trgovanja in še česa. Iz nabora sankciji proti Rusiji je izbira velika.

Torej, spoštovana in prizadevna Vlada RS, kdaj naslednji korak? Smo v Varnostnem svetu, Evropskem svetu, Evropski komisiji, ter, kar ni nepomembno, z veliko večino do Palestincev pravičnih držav, oz. na pravi strani zgodovine. Imamo avtoriteto, da gremo dalje!